Nešplja - Mespilus germanica

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[javrgar]

kdaj obirate nešplje ? Jaz sem jih ponavadi prvi teden v decembru, a se ne obnese, ker je kot bi trgal marmelado z drevesa - vse lepljivo, kašasto. Dobro za jesti, a nemogoče za obiranje.
Kakšen je postopek, da postanejo užitne, če bi jih nabral že sedaj ?____________________

[metuljc]

Pred napovedano prvo zmrzaljo. Pustiš v košari, peharju, kartosnki škatli, ne predebelo naloženo, na hladnem. Počasi pozorijo. Če jih nekaj hočeš prej zrelih, jih daš na toplo. Te dozorijo prej.

[Lpmami]

A lahko eden prilepi sliko svojih nešpelj, da bom videla, če ta sadež sploh poznam _________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[muha]

Temo sem osamosvojila in uvrstila med sadje.

Javr, bi prosim prilepil še sliko. Ne samo lpmami, vermamem, da jih je še veliko, ki tega drevesa in sadeža ne poznajo. Tudi jaz ga ne bi, pa sem imela v otroških letih srečo, da je drevo rastlo doma pri sošolki.

V pojasnilo: pri nas rasteta dve vrsti nešplje. Mespilus germanica je prezimno trdna tudi v celinski Sloveniji , Mespilus japonica, sin. Eriobotrya japonica pa preživi zimo, kolikor vem, le na Obali.

[metuljc]

Dokler ne bo kakšne avtorsje fotke, naj zadošča tale z opisom. WIKI pač.

[zuf]

Tukaj je eno lepo drevo, še dokaj mlado a polno sadežev, nešplje tako ali tako obilno rodijo.

[Lpmami]

Zuf, hvala za slikco!
Saj na Wiki sem najprej pogledala, da sem izvedela osnovno. Je pa nekaj drugega, če vidim še slike iz bližnje narave.
Pa še to: kako velik pa je sadež?_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[zuf]

Divje nešplje 2-3cm velik plod, sortne pa 3-7cm.

Takole nešpljo opiše knjiga Divje sadne vrste na domačem vrtu: Helmut Pirc.

Mespilus germanica (Rosaceae)
Družina: rožnice

Fosilne najdbe potrjujejo, da se je nešplja pojavila v današnji Gruziji na območju Kavkaza že v terciarju.
Od 1.tisočletja pr. n. št. dalje so jo gojili že ob Kaspijskem jezeru; poznali so jo tudi v Babiloniji in v stari Grčiji (približno leta 650 pr. n. št.).
V Srednjo Evropo so jo najverjetneje prinesli Rimljani.
Karel Veliki je približno leta 800 ukazal, da jo morajo saditi na območju njegove države, v srednjem veku je bila nešplja v Srednji Evropi splošno cenjena sadna rastlina.

Značilnosti in razširjenost
Prvotna domovina nešplje sega od Kavkaza in Irana do male Azije in Grčije.
V Srednji in Vzhodni Evropi se je ustalila leta 200 pr. n . št. in bila v srednjem veku zelo razširjena sadna vrsta.
Nahaja se na sončnih robovih gozdov, na suhih tleh z grmičevjem ali na drugih toplih rastiščih.
Nešplja je listopadni grm, visok 3-6m in široko razraščen ali pa drevo z nizkim deblom in štrlečimi vejami.
Široko suličasti listi so dolgi do 12cm in so na spodnji strani opazno sivo zeleni in polsteno dlakavi.
Pri rastlinah na naravnem rastišču se kratke vejice končujejo s trnastimi poganjki, podobno kot pri divji jablani.
Beli cvetovi so razvrščeni posamično na koncih poganjkov in se odpirajo od maja do junija.

Primernost
Drevesa in grmi nešplje so primerni kot posamične rastline, pa tudi za večje nasade in žive meje, skupaj z drugimi lesnimi rastlinami, ki imajo rade toploto, v vrtovih, parkih pa tudi v negovani krajini.
Najraje imajo sončna do polsenčna in suha rastišča na legah, ki so varne pred vetrom.
Nešplja potrebuje toploto, sicer uspeva tudi še v visokih legah nad 1000m ndv. (Kavkaz), vendar pa v naših zemljepisnih širinah ni primerna za hladna območja.
Daje zelo dobro pašo čebelam.

Plod
Plodovi divje rastoče nešplje so veliki komaj 2-3 cm (približno tako veliki kot plodovi drena) in tehtajo približno 15-20 g. Obstajajo številne kultivirane oblike, katerih plodovi dosegajo velikost 3 - 7 cm.
Birni plod je rjavordeče ali rjasto rjave barve in ima obliko jabolka ali hruške z dobro vidnimi končki časnih listov.
Do prvih zmrzali so trde, šele potem dobijo čokoladno rjavo barvo, postanejo mokasto mehke in dobijo prijeten kiselkast ter aromatičen okus.
Plodove lahko obiramo tudi pred mrazom, vendar jih moramo v tem primeru za približno 20 dni skladiščiti, da postanejo mehki in užitni.
Zadnja leta jih vse pogosteje ponujajo na tržnicah pri nas in v Italiji.
Plodovi vsebujejo poleg sladkorja (do 9%, na Kavkazu do 17%), škroba (3-4%) in jabolčne kisline, tudi vitamin C (22 - 30 mg / 100 g plodov), majhne količine beljakovin in maščob pa tudi rudninske snovi, balastne snovi in nekaj pektina (0,8 - 1%).
Semena vsebujejo tudi olje (2,5 - 5 %).

Uporaba
Plodove lahko jemo surove, potem ko je nanje učinkoval mraz, ali pa po daljšem skladiščenju.
Iz njih pripravljamo žele, marmelado, pa tudi sok in liker.
Zelo dobri so izdelki iz mešanega sadja, predvsem z drugimi vrstami divjega sadja.
Plodove lahko tudi dušimo s sladkorjem, z vinom in maslom ali pa iz tega pripravimo sladko-kisle plodove oz. jih predelamo v pire in kompot.
Nekdaj so jih tudi kandirali v medu ali v hruškovem sirupu.
Plodove mešajo tudi v sadno vino, ki mu izboljšuje okus in povečuje njegovo obstojnost.
Zaradi velike vsebnosti čreslovin uporabljajo nešpljo tudi v ljudskem zdravilstvu.

Rastišče in nega
Ta rastlina ima najraje sončne do polsenčne lege kot tudi topla rastišča, poleg tega pa potrebuje globoka tla z veliko vsebnostjo apna.
Drugih posebnih zahtev nima; rez pri tej drevesni vrsti ni potrebna.
Odstranjujemo le morebiti prepogosto nastavljene veje.

Bolezni in škodljivci
Na nešpljevih drevesih se komajda pojavljajo bolezni in škodljivci.

Razmnoževanje in gojitev
Razmnožujemo s semenom.
Sorte in izbore razmnožujemo vegetativno.
Povečini s cepljenjem na glog, kutino, jerebiko ali na hruško.

Sorte in izbori
V teku stoletij so nastali izbori z različnimi značilnostmi plodov. Nekatere med njimi bomo tukaj navedli.
Odrasle nešplje lahko dajo do 60 kg plodov po drevesu.

Apyrena (istovetna z brezsemensko) je sorta brez semen, z drobnimi in okusnimi plodovi.

Holandska debeloplodna nešplja je stara sorta bujne rasti, plodovi so debeli in podobni vrtalki., nekoliko ploščati in prijetnega okusa.
Rodi zelo obilno ter zori oktobra.

Kraljevska nešplja je bila najdena 1870 v Angliji.Je srednje bujne rasti, plodovi so srednje veliki, podolgovati okrogli in prijetnega okusa.
Rodi obilno ter zori konec oktobra.

Nešplja iz Metza je sorta, ki zori zelo pozno in ima rjavkaste plodove.

Debelopolodna iz Nottinghama je znana kot bujno rastoča sorta, ki ima srednje velike okrogle plodove.

Krim je bujno rastoča sorta z zelo velikimi, okroglimi do vrtavkastimi plodovi.
Ti so sladko-kislega okusa.
Rodi obilno ter zori konec septembra.

Madžarska (Balkanska) nešplja je zelo stara in razširjena sorta, ki pa je šibke rasti in ima srednje velike plodovem ki so dobrega okusa.
Rodi obilno.

vir: knjiga Divje sadne vrste na domačem vrtu: Helmut PircNazadnje urejal/a zuf 06 Nov 2014 20:53; skupaj popravljeno 2 krat

[zuf]

Pa še video z moje strani o mladi nešplji, zastirki in rastlinski združbi - https://www.youtube.com/watch?v=2InutN0or5M&list=PLLffzClFzzlh4CdvI_BwAGYuoFyHxNMrB&index=8