Lišaj in poškodovano deblo

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[Ruby]

Pozdravljeni,

Tole sem našla danes na rdečem javorju. Izgleda kot lišaj. Malo sem brskala po spletu in svetujejo, da se z žičnato krtačo očisti. Bo s tem res odpravljen? Ali ima kdo izkušnje s tem?

Malo me skrbi, ker je očitno poškodovano tudi deblo. Kako sanirate debla ostalih dreves v takih primerih?

[forest727]

Tole je lisaj ja... Glede ciscenja s krtaco, ne vem ce je ravno pametno... Pa kolikor se spomnem predavanj iz biologije, lisaj ni parazit na drevesu.

[seba993]

Če te pa že moti ga pa zdrgni z kako krtačo ki nebo poškodovala debla in rano zamaži z cepilno smolo.
Ja tudi jas se spomnim da ni parazit._________________LP seba993

[Ruby]

Tale članek sem prebrala: http://www.dnevnik.si/clanek/1042365435. Piše, da načeloma ne škodujejo, dajejo pa zatočišče glivičnim boleznim oz. oblikam, ki jih povzročajo. Zato bi se ga rajši znebila.

Ne vem pa, kako bi deblo zaščitila. Ne vem zakaj se je odluščilo lubje. Celega tega dela (kakšnih 10 cm) verjetno ne bi bilo dobro premazat s cepilno smolo. Kaj menite?

[metuljc]

[b]Lišaj je, ja, najbrž en rumenček ([i]Xantoria sp.). Prav gotovo ni kriv za luščenje skorje. Lišaji so epifiti in rastlini NIČ ne jemljejo, živijo na račun snovi, ki polzijo po mokrem lubju. Hkrati pa je treba vedeti, da so dobro pokazatelji stanja okolja. Tale tvoj sodi med lističaste, ki so že kar precej občutljivi na onesnaženje zraka (ker je njihova stična površina z zrakom velika).
Če bi bilo drevo moje, bi ga gotovo pustila na njem.

[voda]

nekoč mi je bilo povedano. da do pokanja lubja pride od nenadnega prevelikega vsrkavanja vode in hitre rasti drevesa. da do tega ne pride so včasih naredili nekaj vertikalnih zarez v deblo. jaz imam na vrtu nekaj podobnega glede razpoke in jablana ni več kot nekoč. sicer je stara 70 let in mal več. rana pa ni tako huda kot pri tvoji. lišaj, kateri ni zrastel čez noč je čudovit. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

[forest727]

Pazi kako bereš spodnje stavke, enkrat je voda uporabnica našega foruma (odebeljeno), enkrat pa tekočina..

Bod raj srečna, da živiš v čistem zraku... Tako kot je metuljc nekaj postov višje omenila, je to naravni pokazatelj zelo čistega zraka.. In lišaji ne škodujejo drevesu..

To popokano deblo je lahko vodin razlog, lahko pa je tudi to, da imamo dolge tople jeseni (in zime) in potem stisne mraz in ker drevo ni navajeno (oziroma ne spi), pač lubje poči... (voda se širi (povečuje volumen) ko zmrzuje).

[forest727]

Aja, pa fajn bi blo videt to razpoko še s kakega drugega kota, da se lažje oceni stanje..

[juglans]

Nekdaj kao profesionalec.
Takrat sem uspel nekaj malega izvedeti od pravih drevesničarjev, vzporedno se mi oko mestoma ustavi na "vrtnih japončkih", tu in tam opazujem tudi pogozdene javorje in zaključujem, da je z javorji v resnici večji križ, kot pa jih, kot samoumevo vrsto na našem področju obravnavamo. Azijske vrste so še bolj občutljive in, če na kratko povzamem verjetne razloge, ki bi lahko bili povod za dogajanje na deblu tvojega javorja, potem je ....

Prva neugodnost na našem področju so prav gotovo razmeroma vroča in suha poletja. V strjenih naseljih je to še nekoliko izraziteje. Javorji trpijo. Kaj je dejansko bistvena težava, ali je to temperatura, morebiti z njo povezana koncentracija ozona, ali pa zgolj suša ne bi vedel, je pa očitno, ko v poletnih mesecih usiha listje. To se pravi, da v listih slabi klorofil (obarvane vrste imajo poleg klorofila še druge pigmente s katerimi fotosintetizirajo pa jim ne vem imena) ali pa nastajajo bolj ali manj opazni ožigi. Drevo posledično, predvsem pa neopazno hira, kar se opazi šele kasneje, ko je že pozno.

Drugi in bolj verjetni razlog pa so težka ilovnata tla. Azijske vrste so na "beton" v tleh zelo občutljive in težava se v takšnih primerih prične na nam nevidnem mestu. Pri koreninah konkretno, od tam pa se "sušenje" lesa nadaljuje v deblo in po navadi konča kot v tvojem primeru ali celo tako, da se prične sušiti polovica debla. Na vrtovih sem že videl prav neverjetne primerke, nekateri so bili skoraj podobni "bonsajem" ko jim namerno lupijo lubje za umetniški vtis. Kako dolgoživo je takšno drevo mi ni poznano.
Glede zbite zemlje je lahko težava tudi voda iz recimo žlebov ali obcestnih odtočnih jarkov, ko ta še dodatno spira fine delce in zemlja postaja vse težja in manj zračna.

Tretji, skoraj neverjetni razlog bi lahko bila splošna občutljivost javorjevega lesa, a kljub vsemu. V povezavi s tem bi morebiti lahko bila težava ob sajenju/presajanju na stalno mesto. Če bi se takrat recimo odsekala/odrezala stara, debela in olesenela korenina večjega premera. Kako se obnaša večja odprta rana na koreninah v tleh nam v resnici ni podrobno znano, ker situacije ne opazujemo neposredno. Morebiti bi lahko "potegnilo" v deblo tudi iz takšnega mesta. To zadnje je bolj teorija, pa vseeno omenim.

Kaj storiti?
Nič kaj dosti. Očisti, odstrani luskine suhe skorje in pazi, da ne raniš do svežega, les pa premaži s kakšno cepilno smolo, da preprečiš vdor gliv v notranjost debelca.
Verjetno bi te omemba pomislekov nekaterih strokovnjakov do cepilnih smol še dodatno dezorientirala, zato se jez na tvojem mestu s tem nebi obremenjeval in bi kar premazal. Za kaj drugega nimam ideje.
Glede zemlje je čas za ukrepanje ko se drevo sadi (dodajanje peska-dreniranje) edino le še to, da ga dva ali trikrat na poletje zalijete. Škoditi ne more.

Lišajček. Če je lubje drevesa sicer zdravo skoraj dvomim, da bi kar tako preskočili "nepridipravi" na napačno stran. Meni je vsekakor lep in iz svojih dreves in grmov jih tudi pod razno ne odstranjujem. Prav nasprotno, še namenoma puščam vejice, če je na kakšni priraščen.
Slednje ne jemlji osebno, vendar se mi takšno stremenje po izključevanju vsega, za naš um in telo nepotrebnega in nepoznanega zdi enako kot umivanje in razkuževanje otroških rokic, češ "bacili". No, to zadnje ne sodi ravno tukaj.

Skratka, optimistično naprej.

Dodano naknadno. Ta poškodba ni razpoka, je očitno sušenje iz notranjosti navzven. Enake znake opazujem na mladih domačih javorjih v gozdu.