Dobri sosedje v vrtu, mešani posevki
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 10774
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Dobri sosedje v vrtu, mešani posevki
(Prenos iz arhiva)
-
Aye-Aye
- Prispevkov: 1741
- Pridružen: Pe Maj 31, 2013 2:00 am
SLABI DOBRI SOSEDJE tabela Tukaj si lahko prenesete na računalnik tabelo dobrih sosedov, v excelu dela optimalno in so tudi črke v zgornji vrsti postavljene kot je treba, navpično, ta okrnjena verzija na skydrive tega ne omogoča. Je pa tako veliko bolj pregledno, kdo se s kom mara in kdo ne. 
Imam samo še težavico, kaj je to feverwef, tabela je namreč prevedena iz Nemščine.
Gornja tabela ni več dosegljiva. Lahko si pomagate s temle
Imam samo še težavico, kaj je to feverwef, tabela je namreč prevedena iz Nemščine.
Gornja tabela ni več dosegljiva. Lahko si pomagate s temle
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Mešani posevki
Povezava na zelo dober članek na temo mešanih posevkov.
Vsebuje tabelo dobrih in slabih sosedov, opiše osnove časovnih razmikov, pred-posevkov, vmesnih posevkov, po-posevkov.
Tri sestre; koruza, fižol in buče
Sorodna tema o tem na kakšen način skupaj zasaditi zgoraj omenjene.Nazadnje urejal/a zuf 30 Jan 2014 15:34; skupaj popravljeno 1 krat
Povezava na zelo dober članek na temo mešanih posevkov.
Vsebuje tabelo dobrih in slabih sosedov, opiše osnove časovnih razmikov, pred-posevkov, vmesnih posevkov, po-posevkov.
Tri sestre; koruza, fižol in buče
Sorodna tema o tem na kakšen način skupaj zasaditi zgoraj omenjene.Nazadnje urejal/a zuf 30 Jan 2014 15:34; skupaj popravljeno 1 krat
Hvala Zuf! Popravljeno, zato pa mi ni šlo kaj bi zdaj to bilo. Sploh še zato, ker je ostalo bilo v Nemščini. 
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Zasaditve
Če se že lotevamo strogih zasaditev je bolje, da ne sejmo v ravnih vrstah, ampak da sejemo po vzorcu pravilnega šestkotnika.
Ta zadeva pride v poštev predvsem pri sejanju in sajenju zelenjave, sajenju sadnih dreves itd.
Tako pridobimo 10% več rastlin.
Pri tej zasaditvi izkoristimo ves možen prostor, kar ne velja za zasaditve v vrste. Izognemo se nepotrebni izpostavljenosti zemlje (izhlapevanje vlage, erozija, ...). Če rastline pokrijejo vso zemljo, bo to zelo dobro vplivalo na njihovo rast, saj bo mikroklima veliko boljša.
Eden najpomembnejših prostorov je namreč nekaj centimetrov pod in nad zemljo.
Če se že lotevamo strogih zasaditev je bolje, da ne sejmo v ravnih vrstah, ampak da sejemo po vzorcu pravilnega šestkotnika.
Ta zadeva pride v poštev predvsem pri sejanju in sajenju zelenjave, sajenju sadnih dreves itd.
Tako pridobimo 10% več rastlin.
Pri tej zasaditvi izkoristimo ves možen prostor, kar ne velja za zasaditve v vrste. Izognemo se nepotrebni izpostavljenosti zemlje (izhlapevanje vlage, erozija, ...). Če rastline pokrijejo vso zemljo, bo to zelo dobro vplivalo na njihovo rast, saj bo mikroklima veliko boljša.
Eden najpomembnejših prostorov je namreč nekaj centimetrov pod in nad zemljo.
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Zgoraj sem dal povezavo, zdaj pa bom še kar sem prilepil, bo bolj vidno.
Spodnje zasaditve se zelo dobro obnesejo, sej jih lansko leto sprobal.
Zgodnje zelje, solata, kolerabica, redkvica, kreša
vir
Na gredi, široki 1,20 m, posadimo spomladi v sredini vrsto zeljnih rastlin (po okusu cvetačo, listni ohrovt, zelje ali zgodnje zelje). Desno in levo od nje posejemo mešano vrsto z redkvico in krešo. Zraven njih pa posadimo po eno vrsto glavnate solate (majska kraljica). Nato sledi po ena vrsta kolerabice in na skrajnih robovih še enkrat mešani vrsti redkvic in kreše.
Prve nabiramo redkvice in krešo. Zato imajo solatne rastline dovolj prostora, da oblikujejo okrogle glave. Te porežemo kot drugo vrtnino. Zelje v sredini se lahko nato poljubno razširi. Kjer je dovolj vmesnega prostora, lahko še enkrat posejemo razne vrtnine, na primer zimsko solato ali špinačo. Pri endivijah je mogoče rezanje oziroma nabiranje podaljšati z zgodnjimi in poznimi sortami.
Čebula in korenje, motovilec in špinača
vir
Spomladi posejemo na gredo v menjajočih se vrstah zgodnje vrste korenja ali okroglo korenje. Mednje sadimo čebulček ali šalotko. Po spravilu v poznem poletju sledi drugi mešan posevek, v katerem se menjajo vrste špinače in motovilca.
Kombinacija čebule in korenja posebno nazorno kaže, kako večkratno in ugodno se dopolnjujejo dobro izbrani mešani posevki. Ti dve vrtnini se medsebojno varujeta pred škodljivci. Odvračata čebulno in korenjevo muho. Sta pa tudi dobri partnerici pri razdelitvi prostora: korenje raste globoko in navpično v tla, čebula pa plitko razprostira svoje korenine. Torej se medsebojno nikoli ne ovirata. Posevek ostane tudi zaradi tega posega zračen in zdrav.
Pozni setvi motovilca in špinače skleneta kolobarni krog celo čez hladen letni čas. Ta mešani posevek, ki mu mraz ne škodi, prekrije gredo do naslednje pomladi z zeleno rastlinsko odejo. To nam omogoča, da si lahko tudi še v snegu oskrbimo sveže vitamine. Korenine špinače obogatijo tla s saponini, listi pa jih pokrivajo, da ostanejo vlažna in senčna.
Zgodnji krompir, špinača, redkvica, kapucinka, zeleni ohrovt, por
vir
V sredini grede posadimo z veliko razdaljo dve vrsti zgodnjega krompirja. Med njima ter desno in levo pa po eno vrsto špinače in redkvice. Na skrajnih robovih posadimo kapucinko, ki se ne vzpenja, oblikuje okrogle grmičke in naredi lepo cvetočo obrobo. Preden se krompir razraste, že spravimo špinačo in redkvico. Kapucinka ni le varovalna spremljevalna rastlina za krompir, iz njenih listov in cvetov si pripravimo zdravo in slastno solato. Pri tem mešanem posevku krompirja ne ogrnemo. Ko krompir izkopljemo, lahko v izmeničnih vrstah posadimo zeleni ohrovt in por kot pozna posevka in zimski vrtnini.
Krompir zapusti godna, rahla tla, ki jih je treba še enkrat pognojiti s kompostom ali kakšnim naravnim gnojilom.
Spodnje zasaditve se zelo dobro obnesejo, sej jih lansko leto sprobal.
Zgodnje zelje, solata, kolerabica, redkvica, kreša
vir
Na gredi, široki 1,20 m, posadimo spomladi v sredini vrsto zeljnih rastlin (po okusu cvetačo, listni ohrovt, zelje ali zgodnje zelje). Desno in levo od nje posejemo mešano vrsto z redkvico in krešo. Zraven njih pa posadimo po eno vrsto glavnate solate (majska kraljica). Nato sledi po ena vrsta kolerabice in na skrajnih robovih še enkrat mešani vrsti redkvic in kreše.
Prve nabiramo redkvice in krešo. Zato imajo solatne rastline dovolj prostora, da oblikujejo okrogle glave. Te porežemo kot drugo vrtnino. Zelje v sredini se lahko nato poljubno razširi. Kjer je dovolj vmesnega prostora, lahko še enkrat posejemo razne vrtnine, na primer zimsko solato ali špinačo. Pri endivijah je mogoče rezanje oziroma nabiranje podaljšati z zgodnjimi in poznimi sortami.
Čebula in korenje, motovilec in špinača
vir
Spomladi posejemo na gredo v menjajočih se vrstah zgodnje vrste korenja ali okroglo korenje. Mednje sadimo čebulček ali šalotko. Po spravilu v poznem poletju sledi drugi mešan posevek, v katerem se menjajo vrste špinače in motovilca.
Kombinacija čebule in korenja posebno nazorno kaže, kako večkratno in ugodno se dopolnjujejo dobro izbrani mešani posevki. Ti dve vrtnini se medsebojno varujeta pred škodljivci. Odvračata čebulno in korenjevo muho. Sta pa tudi dobri partnerici pri razdelitvi prostora: korenje raste globoko in navpično v tla, čebula pa plitko razprostira svoje korenine. Torej se medsebojno nikoli ne ovirata. Posevek ostane tudi zaradi tega posega zračen in zdrav.
Pozni setvi motovilca in špinače skleneta kolobarni krog celo čez hladen letni čas. Ta mešani posevek, ki mu mraz ne škodi, prekrije gredo do naslednje pomladi z zeleno rastlinsko odejo. To nam omogoča, da si lahko tudi še v snegu oskrbimo sveže vitamine. Korenine špinače obogatijo tla s saponini, listi pa jih pokrivajo, da ostanejo vlažna in senčna.
Zgodnji krompir, špinača, redkvica, kapucinka, zeleni ohrovt, por
vir
V sredini grede posadimo z veliko razdaljo dve vrsti zgodnjega krompirja. Med njima ter desno in levo pa po eno vrsto špinače in redkvice. Na skrajnih robovih posadimo kapucinko, ki se ne vzpenja, oblikuje okrogle grmičke in naredi lepo cvetočo obrobo. Preden se krompir razraste, že spravimo špinačo in redkvico. Kapucinka ni le varovalna spremljevalna rastlina za krompir, iz njenih listov in cvetov si pripravimo zdravo in slastno solato. Pri tem mešanem posevku krompirja ne ogrnemo. Ko krompir izkopljemo, lahko v izmeničnih vrstah posadimo zeleni ohrovt in por kot pozna posevka in zimski vrtnini.
Krompir zapusti godna, rahla tla, ki jih je treba še enkrat pognojiti s kompostom ali kakšnim naravnim gnojilom.
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Pa še nekaj skic mešanih posevkov, le prva je moja, ostalo je narisala Berni.
Skice temeljijo na opisu mešanih posevkov na treh različnih gredah v obdobju treh let, po Emili Hazelip.
---
GREDA 1
--- PRVO LETO ---
April
Posej gomoljnice in korenovke vzdolž grede v vrsticah razmaknjenih 25-30cm (korenček, pesa, repa). Ko seješ drobna semena, odmakni zastirko in brez večje motnje tal naredi plitek jarek v tla ter posej semena ter na rahlo zakrij z zemljo. Rahlo pritisni zemljo, da bodo semena v dobrem stiku z zemljo. Če so semena drobna ne zakrivaj z zastirko, a glej da bo dovolj vlage.
Vrstice zgoraj omenjene zelenjave lahko kombiniraš oziroma prekineš z grahom, ki ga seješ vsakih 2-3m počež grede. Seješ ga lahko v vrstah ali po otočkih.
Na robovih lahko sadiš čebulo, ki jo v cik-cak vzorcu kombiniraš z glavnato solato, radičem, blitvo ali kakšno drugo listno zelenjavo. Robovi naj bodo stalno zasajeni z zelenjavo, ki jo porežeš in nadomestiš z novimi sadikami. Ko pobereš čebulo, rob zapolniš z novo čebulo, česnom ali porom. Skozi čas upoštevaj prostor in poizkusi saditi lukovke (čebula, česen, por), kjer je bila solata in obratno. Robovi vseh ostalih gred naj bodo obravnavani enako, razen tam, kjer želiš gojiti trajni drobnjak ali kakšno drugo trajno zelenjavo.
Zagotovo posej tudi cvetlice na vsaki vrtni gredi. Ognjič, tagetes, kapucinke. Vsaka greda naj ima vsaj eno od vsake vrste kot pomočnika glavnim kulturam. Posadiš jih na sredino grede, a pazi, da ne vzamejo preveč prostora.
Julij
Ko požanješ gomoljnice in korenovke, posej gorčico na isti prostor. Grah pri žetvi porežeš tik nad tlemi in nadzemne dele pustiš na gredi. Na ta prostor posej naključne otočke nizkega fižola.
September - Oktober
Sej špinačo in/ali motovilec, potem ko gorčico požanješ.
November
Sej bob ali grah med špinačo in/ali motovilec.
--- DRUGO LETO ---
Marec - April
Med bob posadi vrstice blitve. Če boba ali drugih metuljnic nisi sejal v jeseni, ali če niso prezimile, je zdaj čas za to.
Junij - Avgust
Predno požanješ bob oz. metuljnice, sej fižol v vrste med blitvo. Nadaljuj z setvijo nizkega fižola čez celo poletje.
November
Sej bob ali grah (različne sorte, kot prejšnje leto), vzporedno z vrsticami blitve.
--- TRETJE LETO ---
Marec - April
Nadaljuj z bero blitve, dokler ne začne cveteti. Takoj, ko se to zgodi, poreži večino rastlin tik nad tlemi/čim nižje kolikor lahko. Odvisno od dolžine grede in koliko rastlin imaš, izberi vsaj dve, ne več kot štiri rastline, jim daj oporo in pusti da semenijo. (žal se na tem mestu ne moremo poglobiti v tematiko pridobivanja semen). Začni sejati korenasto/gomoljno zelenjavo, vzporedno z porabljeno blitvo, tako, da slediš vzorcu prve grede, prvega leta; ko izbiraš rastline, imej v mislih kolobar in se skušaj izogniti nasledstvu rastlin iste družine.
GREDA 2
--- PRVO LETO ---
Marec - April
Sej nizek grah v posamezne otočke (5-10cm razmaka med zrni), 50-60cm naj bo razdalja med otočki.
Maj
Po sredini grede posadi paradižnike v dveh vrstah in cik-cak vzorcu. Pred paradižnike sej/sadi baziliko in koriander.
Junij
Celo poletje sej fižol med paradižnike.
November
Sej bob med umirajoče/mrtve rastline, ki so bile porezane tik nad tlemi in porabljene kot zastirka.
--- DRUGO LETO ---
Marec - April
Paradižniki radi rastejo na isti zemlji leto za letom, brez problema lahko ponoviš vzorec prvega leta. Spremeni se lahko cik-cak vzorec, ter pozicija ostalih rastlin, tako bodo različne korenine enakomerno razporejene po celotni gredi.
Jesen
Za jesensko setev metuljnic vsako leto izmenjuj med grahom in bobom.
--- TRETJE LETO ---
Pomlad
Ponovi prvo leto ali uporabi vzorec GREDE 3, če želiš vključiti rotacijo.
GREDA 3
--- PRVO LETO ---
Marec - April
Sej nizek grah.
Maj
Posadi ali posej buče/bučke, v dveh vrstah v širokem cik-cak vzorcu po sredini grede, skupaj s sladko koruzo.
Junij
Začni sejati fižol.
Avgust
V prostor med liste bučk posadi kitajsko zelje, brokoli ali brstični ohrovt (listi buč senčijo in ščitijo novo posajene sadike).
November
Sej bob ali grah med zelje.
--- DRUGO LETO ---
Pomlad
Žetev se nadaljuje (poskrbi, da rastline porežeš tik nad tlemi in puščaš korenine v zemlji), seješ lahko špinačo, gorčico, in/ali boreč in novozelandsko špinačo.
Poletje
Sej fižol med ostale rastline.
Jesen
Bob ali grah.
--- TRETJE LETO ---
Pomlad
Prvo leto se lahko ponovi ali nadomesti z vzorcem GREDE 2 (ali kakšne drugo).Nazadnje urejal/a zuf 04 Mar 2014 20:16; skupaj popravljeno 2 krat
Skice temeljijo na opisu mešanih posevkov na treh različnih gredah v obdobju treh let, po Emili Hazelip.
---
GREDA 1
--- PRVO LETO ---
April
Posej gomoljnice in korenovke vzdolž grede v vrsticah razmaknjenih 25-30cm (korenček, pesa, repa). Ko seješ drobna semena, odmakni zastirko in brez večje motnje tal naredi plitek jarek v tla ter posej semena ter na rahlo zakrij z zemljo. Rahlo pritisni zemljo, da bodo semena v dobrem stiku z zemljo. Če so semena drobna ne zakrivaj z zastirko, a glej da bo dovolj vlage.
Vrstice zgoraj omenjene zelenjave lahko kombiniraš oziroma prekineš z grahom, ki ga seješ vsakih 2-3m počež grede. Seješ ga lahko v vrstah ali po otočkih.
Na robovih lahko sadiš čebulo, ki jo v cik-cak vzorcu kombiniraš z glavnato solato, radičem, blitvo ali kakšno drugo listno zelenjavo. Robovi naj bodo stalno zasajeni z zelenjavo, ki jo porežeš in nadomestiš z novimi sadikami. Ko pobereš čebulo, rob zapolniš z novo čebulo, česnom ali porom. Skozi čas upoštevaj prostor in poizkusi saditi lukovke (čebula, česen, por), kjer je bila solata in obratno. Robovi vseh ostalih gred naj bodo obravnavani enako, razen tam, kjer želiš gojiti trajni drobnjak ali kakšno drugo trajno zelenjavo.
Zagotovo posej tudi cvetlice na vsaki vrtni gredi. Ognjič, tagetes, kapucinke. Vsaka greda naj ima vsaj eno od vsake vrste kot pomočnika glavnim kulturam. Posadiš jih na sredino grede, a pazi, da ne vzamejo preveč prostora.
Julij
Ko požanješ gomoljnice in korenovke, posej gorčico na isti prostor. Grah pri žetvi porežeš tik nad tlemi in nadzemne dele pustiš na gredi. Na ta prostor posej naključne otočke nizkega fižola.
September - Oktober
Sej špinačo in/ali motovilec, potem ko gorčico požanješ.
November
Sej bob ali grah med špinačo in/ali motovilec.
--- DRUGO LETO ---
Marec - April
Med bob posadi vrstice blitve. Če boba ali drugih metuljnic nisi sejal v jeseni, ali če niso prezimile, je zdaj čas za to.
Junij - Avgust
Predno požanješ bob oz. metuljnice, sej fižol v vrste med blitvo. Nadaljuj z setvijo nizkega fižola čez celo poletje.
November
Sej bob ali grah (različne sorte, kot prejšnje leto), vzporedno z vrsticami blitve.
--- TRETJE LETO ---
Marec - April
Nadaljuj z bero blitve, dokler ne začne cveteti. Takoj, ko se to zgodi, poreži večino rastlin tik nad tlemi/čim nižje kolikor lahko. Odvisno od dolžine grede in koliko rastlin imaš, izberi vsaj dve, ne več kot štiri rastline, jim daj oporo in pusti da semenijo. (žal se na tem mestu ne moremo poglobiti v tematiko pridobivanja semen). Začni sejati korenasto/gomoljno zelenjavo, vzporedno z porabljeno blitvo, tako, da slediš vzorcu prve grede, prvega leta; ko izbiraš rastline, imej v mislih kolobar in se skušaj izogniti nasledstvu rastlin iste družine.
GREDA 2
--- PRVO LETO ---
Marec - April
Sej nizek grah v posamezne otočke (5-10cm razmaka med zrni), 50-60cm naj bo razdalja med otočki.
Maj
Po sredini grede posadi paradižnike v dveh vrstah in cik-cak vzorcu. Pred paradižnike sej/sadi baziliko in koriander.
Junij
Celo poletje sej fižol med paradižnike.
November
Sej bob med umirajoče/mrtve rastline, ki so bile porezane tik nad tlemi in porabljene kot zastirka.
--- DRUGO LETO ---
Marec - April
Paradižniki radi rastejo na isti zemlji leto za letom, brez problema lahko ponoviš vzorec prvega leta. Spremeni se lahko cik-cak vzorec, ter pozicija ostalih rastlin, tako bodo različne korenine enakomerno razporejene po celotni gredi.
Jesen
Za jesensko setev metuljnic vsako leto izmenjuj med grahom in bobom.
--- TRETJE LETO ---
Pomlad
Ponovi prvo leto ali uporabi vzorec GREDE 3, če želiš vključiti rotacijo.
GREDA 3
--- PRVO LETO ---
Marec - April
Sej nizek grah.
Maj
Posadi ali posej buče/bučke, v dveh vrstah v širokem cik-cak vzorcu po sredini grede, skupaj s sladko koruzo.
Junij
Začni sejati fižol.
Avgust
V prostor med liste bučk posadi kitajsko zelje, brokoli ali brstični ohrovt (listi buč senčijo in ščitijo novo posajene sadike).
November
Sej bob ali grah med zelje.
--- DRUGO LETO ---
Pomlad
Žetev se nadaljuje (poskrbi, da rastline porežeš tik nad tlemi in puščaš korenine v zemlji), seješ lahko špinačo, gorčico, in/ali boreč in novozelandsko špinačo.
Poletje
Sej fižol med ostale rastline.
Jesen
Bob ali grah.
--- TRETJE LETO ---
Pomlad
Prvo leto se lahko ponovi ali nadomesti z vzorcem GREDE 2 (ali kakšne drugo).Nazadnje urejal/a zuf 04 Mar 2014 20:16; skupaj popravljeno 2 krat