Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Jelen - Cervus elaphus
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Jelen - Cervus elaphus
(Prenos iz arhiva)
Ena največjih gozdnih živali, meni osebno tudi med najbolj fascinantnimi.
Na našem koncu je kar nekaj ograd, kjer si je mogoče ogledati od blizu. Srečanja v živo so redkejša.
Tale lepotec biva v gozdovih posavskega hribovja. Natančnejši GPS je mogoč, a ne javno. (So me že spraševali zanj - tisti, katerih FB profili so se bohotili s slikami z lovov).
Ga kličem kar Ron. Prvo srečanje (slikovno obeleženo) je bilo oktobra 2011.
Takrat sva se opazovala od daleč - tudi lani jeseni, ko sem ga po dolgem času srečal spet. Pa sem prinesel polne vrečke bližnjih jabolk in hrušk, ki končajo pod bližnjimi, že davnaj pozabljenimi drevesi nekdanjih domačij. Sem pritegnil pozornost. Po polžje se je približeval in pri tem - za vsak slučaj - uprizarjal obrambni šov s svojimi rogovi, ki jih je spuščal proti tlom. Pa je pojedel. Celo vrečo - od kakšnega metra daleč.
Kakšnikrat je bil moj obisk zaman - ga ni bilo na spregled.
Zdaj pa sva na "ti". Se odzove na klice (beri: sliši "priboljšek"). Traja nekaj časa in se približuje oprezno, a je vredno. Veličasten, markanten. Že od daleč je jasno, da je pač "glavni na vasi".
Jabolke (ko drugih ni na dosegu roke so dobre trgovinske, seveda umite) prerežem - previdno vzame iz roke. Norma sta dve vreči.
Kdaj pripeljem še koga na obisk. Živalska intuicija je res svet zase. Včasih se ob zaznani družbi ni približal in ostal daleč, drugič se je, a vendar obe očesi ohranja na prišleku. Nenadnih gibov seveda ne sme biti - sicer tale na videz okretna žival odskoči res bliskovito.
Danes se v njegovi bližini sramežljivo zadržuje podmladek (jelenček torej), velik tako kot foter pred že davnimi štirimi leti.
Pa se ni za bati da bi kaj priboljška prepustil podmladku - le gravitacija (breg) je botrovala, da je kakšen košček vendarle prišel do njega.
Na slikah se lepo vidi obrušenost rogov (beli in svetli odtenki), ki so trenutno še rahlo kosmati.
Rogove izgubijo vsako pomlad - takrat so jeleni precej nebogljeni. Ko sem ga videl marca sem lahko razbral, da mu ni prav dosti jasno - precej zmedeno je deloval. Rogovi ga pač najbolj definirajo, zagotavljajo mesto v tropu in ščitijo - ostati brez, pač ni kar tako.
Oktober 2011....
... in oktober 2014, ko ga je spremljal in se od njega učil naraščaj.
Šopirjenje z rogovi.
Nazadnje urejal/a Matic 09 Apr 2016 22:30; skupaj popravljeno 3 krat
Na našem koncu je kar nekaj ograd, kjer si je mogoče ogledati od blizu. Srečanja v živo so redkejša.
Tale lepotec biva v gozdovih posavskega hribovja. Natančnejši GPS je mogoč, a ne javno. (So me že spraševali zanj - tisti, katerih FB profili so se bohotili s slikami z lovov).
Ga kličem kar Ron. Prvo srečanje (slikovno obeleženo) je bilo oktobra 2011.
Takrat sva se opazovala od daleč - tudi lani jeseni, ko sem ga po dolgem času srečal spet. Pa sem prinesel polne vrečke bližnjih jabolk in hrušk, ki končajo pod bližnjimi, že davnaj pozabljenimi drevesi nekdanjih domačij. Sem pritegnil pozornost. Po polžje se je približeval in pri tem - za vsak slučaj - uprizarjal obrambni šov s svojimi rogovi, ki jih je spuščal proti tlom. Pa je pojedel. Celo vrečo - od kakšnega metra daleč.
Kakšnikrat je bil moj obisk zaman - ga ni bilo na spregled.
Zdaj pa sva na "ti". Se odzove na klice (beri: sliši "priboljšek"). Traja nekaj časa in se približuje oprezno, a je vredno. Veličasten, markanten. Že od daleč je jasno, da je pač "glavni na vasi".
Jabolke (ko drugih ni na dosegu roke so dobre trgovinske, seveda umite) prerežem - previdno vzame iz roke. Norma sta dve vreči.
Kdaj pripeljem še koga na obisk. Živalska intuicija je res svet zase. Včasih se ob zaznani družbi ni približal in ostal daleč, drugič se je, a vendar obe očesi ohranja na prišleku. Nenadnih gibov seveda ne sme biti - sicer tale na videz okretna žival odskoči res bliskovito.
Danes se v njegovi bližini sramežljivo zadržuje podmladek (jelenček torej), velik tako kot foter pred že davnimi štirimi leti.
Pa se ni za bati da bi kaj priboljška prepustil podmladku - le gravitacija (breg) je botrovala, da je kakšen košček vendarle prišel do njega.
Na slikah se lepo vidi obrušenost rogov (beli in svetli odtenki), ki so trenutno še rahlo kosmati.
Rogove izgubijo vsako pomlad - takrat so jeleni precej nebogljeni. Ko sem ga videl marca sem lahko razbral, da mu ni prav dosti jasno - precej zmedeno je deloval. Rogovi ga pač najbolj definirajo, zagotavljajo mesto v tropu in ščitijo - ostati brez, pač ni kar tako.
Oktober 2011....
... in oktober 2014, ko ga je spremljal in se od njega učil naraščaj.
Šopirjenje z rogovi.
Nazadnje urejal/a Matic 09 Apr 2016 22:30; skupaj popravljeno 3 krat