Kolobarjenje

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[bobolino]

v urejanju

[nimam pojma]

Pogledujem semle, pa očitno vsi obvladate, jaz pa ne vem, kako prav kolobariti.
Sem prebrala nekaj literature, pa sem še bolj zmešana kot prej.Vem da za razhudniki ne morem spet razhudnikov sadit, vem da za čebulo ne gre fižol in obratno.Pa še kakšno stvar upoštevam, ki se je zdajle ne spomnim.
Največ težav mi povzroča to, da sadim in sejem pač tisto, kar imamo najraje.Korenovk recimo skoraj nič, razen korenja, redkve in rdeče pese.
V poznem poletju in v jeseni sejem ajdo, če jo dobim, oljno ogrščico ali druge rastline za zeleni podor.
Vsako leto imam težavo, kaj sejati/saditi po zgodnjem krompirju.Poberem ga običajno konec julija ali prve dni avgusta, potem pa sejem ajdo, čeprav bi rada, da še kaj užitnega zraste.
Kaj sadite/sejete po krompirju vi?
Kako kolobarite sicer?

Pa še ena težava.Ne živiva na Vasi, zato kakšne zimske ali tunelne variante odpedejo.
Kako pa z mešanimi posevki?Res nimam pojma _________________Sem zrasla na asfaltu, nimam pojma.

[orhy]

Ti bo tole, kaj prav prišlo ?

KOLOBARJENJE:
http://www.deloindom.si/tezave-nasveti/kolobarjenje-za-fizolom-posadimo-zelje

DOBRI IN SLABI SOSEDJE:
http://www.kalia.si/sl/clanki/clanki/zelenjavni-vrt/627-dobri-in-slabi-sosedje-v-mesanih-posevkih _________________

[brbr]

Jaz sem imela pri kolobarjenju kar nekaj let težave predvsem zato, ker imam enih rastlin več kot drugih in zato nisem nikakor uspela vse razporediti, da bi bilo prav, tako po površini, kot po vrstenju čez leto.

Potem pa sem naredila kompromis. sem nekje prečitala, da je najbolj važno, da ne sadiš istovrstne rastline zapored na isto mesto, kako pa si sledijo ena drugi, pa ni tako važno.

Tako sem si omislila svoj kolobar, ki gre takole: imam 12 enako velikih gred, vsaki poljini tako pripadajo 4 grede.

1. poljini (požeruhi) pripadata dve gredi paradižnikov, ena greda čilijev in ena greda s paprikami, melancani, kumarami in bučkamiim 2 gredi paradižnikom.

2.poljini (razen krompirja, zmerneži priprehrani) pripada ena greda zgodnjega krompirja, ena greda čebule in korenja, dve gredi česna.

3,poljini (bogatijo tla) pripadata dve gredi visokega fižola, dve gredi nizkega + grah.


Za krompirjem (julija) sadim kapusnice, ki ostanejo na gredi vse leto. Za čebulo (avgusta) sadim rumeno kolerabo, sejem motovilec, zimske solate, tržaški solatnik, ali kaj podobnega za čez zimo. Za česnom (avgusta) sadim eno gredo endivije in eno gredo glavnatih radičev. V maju te grede zasadim s stročnicami.

Za paradižnikom (oktobra) sadim česen. Greda čilijev in paprike, melancan,.. ostaneta prazni, ker te rastline poberem šele po zmrzali. Letos pa sem že avgusta vmes posejala motovilec - je kar dobro naredil. Spomladi na eno gredo posadim čebulo in posejem korenje, na eno gredo pa posadim spomladanski krompir.

Za fižoli ostanejo prazne grede čez zimo. Na te štiri grede spomladi sejem solate, špinačo. V maju pa nasadim paradižnike, paprika,...

Veliko rasltin pa nima "svoje" grede in jih sadim k drugim. Recimo zeleno sadim ob paradižnike, zeleno kolerabo med solate._________________naredimo svet lepši

[nimam pojma]

Hvala, Plamenka in brbr sem prebrala že enkrat lani, imam tudi knjigo Miše Pušenjak, pa imam vseeno težave.
Predvsem mi dela preglavice to, da tam, kjer je moja njiva, ne živimo stalno, pozimi pa sploh ne. Tako da vse kar naj bi bilo za zimsko rabo, pri meni odpade.
Je pa še ena težava in sicer ta, da naj bi bila spomladi njiva "prazna", ker jo "frezamo", je nismo sposobni prelopatat.
No, saj počasi se daleč pride, pravijo, pa bo tudi meni metraža - o kilometrini ne morem govoriti - koristila.
Hvala vama!_________________Sem zrasla na asfaltu, nimam pojma.

[brbr]

Nimam pojma. Tudi mi smo včasih frezali vrt - zdaj že leta ne prokopavam več.
No, takrat, ko smo to še počeli, smo pač zimske rastline prej pobrali, ali pa zafrezali v zemljo - tako radič, kot motovilec in še kaj izboljšuje tla in je odlično zeleno gnojilo. Če pa ti je rastlin škoda za gnojenje in bi jih raje dala v skledo, pa lahko razdeliš njivo v dva dela in enega preferzaš spomladi - za spomladanske setve, drugega - tam, kjer rastejo zimske rastline - pa šele maja, pred saditvijo poletne runde rastlin. Do maja so tako ali tako vse zimske rastline ponudile vse, kar so imele in so maja že v polnem cvetu..._________________naredimo svet lepši

[Irenca]

Nimam pojma, tudi mi imamo do novembra njivo spraznjeno, ker jo jeseni nagnojimo in zorjemo in spomladi sfrezamo... pa nam jeseni po krompirju vedno še kaj 'užitnega' zraste

Po krompirju ponavadi posejemo repo, tašča pa še kakšno črno redkev vmes.
Po kifelčarju ali bolj zgodnjem krompirju je pa po moje še dovolj zgodaj za kak radič, endivjo, solato, morda tudi kitajsko zelje... moja tašča po zgodnjem krompirju včasih naflanca pozno zelje za ribanje, če ji manjka prostora.
V juliju bi bilo morda še za sejati grah ali pa špinačo...

Morda ti kaj od tega prav pride...

Sicer sem si pa sama tudi letos naštimala bolj tako, da bom lahko kolobarila. Njivico imam dolgo in ozko (25 ×3 m) in sem si jo razdelila na 5 delov (5×3 m).
Na vsakem delu bo rasla svoja skupina - glede na potrebo po hranilih ali glede na 'sorodstvo':
1. del: čebula, česen, por
2. del: plodovke (paradajz, paprika, bučke, jajčevci, kumare), blitva
3. del: stročnice in korenovke - fižol, grah, korenje, pesa
4. del: kapusnice - cvetača, brokoli, zgodnje in pozno zelje, špinača
5. del: kifelčar, zgodnji krompir marisbart in ajda (za zdravo zemljo ) - po teh pa repa in kitajsko zelje.

Za glavni pridelek krompirja imamo njivo posebej.
Solato imam namen saditi sem in tja po vsej njivici, kjer bo kaj placa za vrinit . Tistih par gomoljev zelene bom stlačila med brokoli, za peteršilj pa še razmišljam, kam ga vtaknit. Nekam bo že padel

[cinija1]

Irenca jaz vrinem gomoljno zeleno pa še kaskšen peteršilj, pa kapucinke med paradižnike.
lp cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...

[crtj]

nimam pojma je napisal/a:

Hvala, Plamenka in brbr sem prebrala že enkrat lani, imam tudi knjigo Miše Pušenjak, pa imam vseeno težave. Predvsem mi dela preglavice to, da tam, kjer je moja njiva, ne živimo stalno, pozimi pa sploh ne. Tako da vse kar naj bi bilo za zimsko rabo, pri meni odpade. Je pa še ena težava in sicer ta, da naj bi bila spomladi njiva "prazna", ker jo "frezamo", je nismo sposobni prelopatat.

Ali jeseni še kaj imate, recimo motovilec?

Ker če ne, bi lahko v začetku ali do srede septembra dali na njivo kaj takega, kar bo tam samo zaradi ustvarjanja mase nad in pod zemljo, kasneje pa propade (samo od sebe ali z zaoranjem) in ti delaš naprej z zemljo, ki je postala malo bolj prijazna tako rastlinam kot obdelavi.

Septembra bi to bila recimo inkarnatka ali pa bela gorčica, vse do novembra pa lahko rž. Oljno redkev, ki je menda strašna glede rahljanja zemlje, bi po moje morala prej kot septembra, nisem pa še poskusil.