Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Hydrangea - hortenzija
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Hydrangea - hortenzija
(Prenos iz arhiva)
Olesenel grm, višine od enega do 3 metrov, pa tudi vzpenjalke, ki lahko ob opori dosežejo par deset metrov.
Na naših vrtovih največkrat vidimo sorte s kobulastimi cvetovi, redkeje pa take s ploskimi.
Večinoma cvetijo od julija dalje. Najlepše so v prvem mesecu cvetenja, kasneje nekatere še pocvitajo s posameznimi cvetovi. Odcvetelih cvetov, če so zdravi, ni nujno porezati. Počasi spreminjajo barvo in so obenem z obarvanimi listi lepa jesenska dekoracija.
Barve cvetov: od bele preko roza do modre. Velja prepričanje, da je vsako roza hortenzijo mogoče spremeniti v modro, če je gojimo v dovolj kisli zemlji ali če ji dodamo potrebno količino železovega dodatka. Po nekaterih podatkih naj bi za modro barvo zadostoval celo pH okoli 6,5. Ta trditev pri meni ne zdrži. Ob taki kislosti in dodajanju vsemogočih železovih dodatkov roza hortenzije niso niti za odtenek spremenile barve proti modri.
Lega: večina hortenzij najlepše uspeva v polsenci večjih grmov ali dreves, najbolje na vzhodni strani. So pa tudi izjeme.
- Hydrangea arborescens uspeva tudi na polnem soncu, čeprav ji je polsenca ljubša. Dobro prenaša sušo, ni preveč občutljiva glede tal in bolj odporna na spomladansko pozebo.
- Hydrangea paniculata - latasta hortenzija potrebuje polno sonce do polsence. V pretežni senci ne raste in ne cveti (lastne izkušnje)
Zalivanje: že ime samo nakazuje, da je vodoljubna rastlina. Ob poletnih sušah jo je zato nujno temeljito zalivati. Kljub temu pa ne uspeva dobro v zamočvirjenem terenu.
Gnojenje: Občasno s sredstvom proti klorozi, drugače pa le s kompostom in to tako, da pod grm pograbim vso travo od košnje. Jeseni pa tudi listje, s katerim grmiče dodobra zadelam. Bela hortenzija, omenjena z goraj kot primerna tudi za sonce in sušo, ni deležna nikakršnega gnojenja.
Obrezovanje: tukaj se nasveti nekoliko razlikujejo: vse od reza takoj po cvetenju, odstranjevanja odcvetelih kobul v jeseni, da jih ne polomi sneg, do pomladanske rezi. Vsi pa so edini, da vej razen v primeru potrebe po pomladitvi, ne krajšamo preveč.
Sama jih obrezujem spomladi in čeprav so preživele že dokaj obilne kupe snega,odmetanega z dvorišča, ni bilo nobeno leto posebne škode. Obrezujem jih šele, ko so novi brsti že precej razviti. Odrežem do prvega močnejšega para brstov , izrežem še vsa suha in poškodovana stebla in nekaj starejših vej, da postane grm bolj zračen, oz. ga na tak način sproti pomlajujem, ne da bi to škodovalo izgledu.
Razmnoževanje: podatki o času rezanja in obliki potaknjencev so različni. Od olesenelih spomladanskih, do svežih, ki naj bi jih ukoreninjali v vodi. Meni so se najbolje obnesli spomladanski, tako oleseneli, kot mladi vršički. Olesenele sem potikala v zemljo na stalno mesto, mlade vršičke pa v mešanico zemlje za lončnice in kremenčevega peska. Ob skrbi za stalno primerno vlago so se vsi lepo ukoreninili.
Bolezni: doslej z njimi nisem imela težav. Edina nevarnost je spomladanska pozeba, že par ur minusa posmodi nežne vršičke in tisto leto se od cvetenja lahko poslovimo, če jih nismo pravočasno zaščitili.
Lahko jih gojimo tudi v večjih posodah, le da bodo zahtevale nekaj več naše pozornosti, kar pomeni vestno zalivanje in prezimovanje v primerno hladnih prostorih, da se jim zagotovi zimski počitek.Nazadnje urejal/a muha 17 Apr 2021 11:39; skupaj popravljeno 4 krat
Na naših vrtovih največkrat vidimo sorte s kobulastimi cvetovi, redkeje pa take s ploskimi.
Večinoma cvetijo od julija dalje. Najlepše so v prvem mesecu cvetenja, kasneje nekatere še pocvitajo s posameznimi cvetovi. Odcvetelih cvetov, če so zdravi, ni nujno porezati. Počasi spreminjajo barvo in so obenem z obarvanimi listi lepa jesenska dekoracija.
Barve cvetov: od bele preko roza do modre. Velja prepričanje, da je vsako roza hortenzijo mogoče spremeniti v modro, če je gojimo v dovolj kisli zemlji ali če ji dodamo potrebno količino železovega dodatka. Po nekaterih podatkih naj bi za modro barvo zadostoval celo pH okoli 6,5. Ta trditev pri meni ne zdrži. Ob taki kislosti in dodajanju vsemogočih železovih dodatkov roza hortenzije niso niti za odtenek spremenile barve proti modri.
Lega: večina hortenzij najlepše uspeva v polsenci večjih grmov ali dreves, najbolje na vzhodni strani. So pa tudi izjeme.
- Hydrangea arborescens uspeva tudi na polnem soncu, čeprav ji je polsenca ljubša. Dobro prenaša sušo, ni preveč občutljiva glede tal in bolj odporna na spomladansko pozebo.
- Hydrangea paniculata - latasta hortenzija potrebuje polno sonce do polsence. V pretežni senci ne raste in ne cveti (lastne izkušnje)
Zalivanje: že ime samo nakazuje, da je vodoljubna rastlina. Ob poletnih sušah jo je zato nujno temeljito zalivati. Kljub temu pa ne uspeva dobro v zamočvirjenem terenu.
Gnojenje: Občasno s sredstvom proti klorozi, drugače pa le s kompostom in to tako, da pod grm pograbim vso travo od košnje. Jeseni pa tudi listje, s katerim grmiče dodobra zadelam. Bela hortenzija, omenjena z goraj kot primerna tudi za sonce in sušo, ni deležna nikakršnega gnojenja.
Obrezovanje: tukaj se nasveti nekoliko razlikujejo: vse od reza takoj po cvetenju, odstranjevanja odcvetelih kobul v jeseni, da jih ne polomi sneg, do pomladanske rezi. Vsi pa so edini, da vej razen v primeru potrebe po pomladitvi, ne krajšamo preveč.
Sama jih obrezujem spomladi in čeprav so preživele že dokaj obilne kupe snega,odmetanega z dvorišča, ni bilo nobeno leto posebne škode. Obrezujem jih šele, ko so novi brsti že precej razviti. Odrežem do prvega močnejšega para brstov , izrežem še vsa suha in poškodovana stebla in nekaj starejših vej, da postane grm bolj zračen, oz. ga na tak način sproti pomlajujem, ne da bi to škodovalo izgledu.
Razmnoževanje: podatki o času rezanja in obliki potaknjencev so različni. Od olesenelih spomladanskih, do svežih, ki naj bi jih ukoreninjali v vodi. Meni so se najbolje obnesli spomladanski, tako oleseneli, kot mladi vršički. Olesenele sem potikala v zemljo na stalno mesto, mlade vršičke pa v mešanico zemlje za lončnice in kremenčevega peska. Ob skrbi za stalno primerno vlago so se vsi lepo ukoreninili.
Bolezni: doslej z njimi nisem imela težav. Edina nevarnost je spomladanska pozeba, že par ur minusa posmodi nežne vršičke in tisto leto se od cvetenja lahko poslovimo, če jih nismo pravočasno zaščitili.
Lahko jih gojimo tudi v večjih posodah, le da bodo zahtevale nekaj več naše pozornosti, kar pomeni vestno zalivanje in prezimovanje v primerno hladnih prostorih, da se jim zagotovi zimski počitek.Nazadnje urejal/a muha 17 Apr 2021 11:39; skupaj popravljeno 4 krat
_________________http://www.procreo.jp/labo/flower_garden.swf
(klik na črno polje)
Lp Magnolija
Svetlo modra mi raste ob robu gozda v delni senci, dodajam ji le kompost dvakrat na leto, je pa trajalo par let,da je prišla do te barve._________________http://www.procreo.jp/labo/flower_garden.swf
(klik na črno polje)
Lp Magnolija
(klik na črno polje)
Lp Magnolija