Ameriška borovnica - tretja greda
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 10774
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Ameriška borovnica - tretja greda
(Prenos iz arhiva)
-
mfranc
- Prispevkov: 4662
- Pridružen: Sr Jun 05, 2013 2:00 am
- Kraj: Ljubljana
Ameriška borovnica - splošno
dodala: muha
Ameriška borovnica - moja zadnja greda izdelana 13. do 15. novembra 2009
Neke polsončne dni sem izkoristil za posaditev dveh novih ameriških borovnic. Šle so na mesto, ki jim je bilo pred nekaj leti že rezervirano, pa se mi takrat ni dalo komplicirati z izkopom in malo zahtevno pripravo prsti za borovnice. V bistvu, kot vedno, je sedaj odločitev padla zaradi več faktorjev, kot npr;
- iskal in dobil sem res pozno sorto borovnic, ki bo podaljšala sezono za dva tedna in več.
Zadnjič sva z g. Lavrincem malo debatirala o tem, zakaj se ljudje relativno malo odločajo za vzgojo ameriških borovnic. Verjetno se bojijo te prve faze, priprave terena, ali pa na splošno imajo strah pred gojenjem borovnice. Škoda, ker;
- borovnice (tudi domače) so sadež, ki vsebuje veliko več antioksidantov kot ostalo sadje, med redkimi izjemami, ki imajo več antioksidantov je sibirska borovnica, aronija, črna malina, goji berry.
- am. borovnico še vedno ni potrebno toliko tretirati z kemijo, kot ostale vrste jagodičja. Seveda, več skrbi in zaščite imajo "velevzgojitelji", kot z vsako monokulturo.
- klima je pri nas skoraj idealna, dobijo pa se tudi sorte za primorsko klimo, ali pa čisto za severno(gorenjsko) klimo.
Je pa v začetku, pri sajenju, z njo nekaj več dela z pripravo terena in pripravo ustrezne mešanice substrata, kot s katero koli drugo rastlino (približajo se rododendroni, oziroma ostali sleči). Večina zemlje/terena pri nas ima previsok pH za borovnice, ki zahtevajo približno pH med 4,5 in 5,5. Izjema so redka barjanska področja (ljubljansko barje) in nekaj področij s zelo nizkim pH, se mi zdi, da nekje na štajerskem. Pa še ti našteti primeri imajo svoje posebnosti, in pogoje za uspešno rast borovnic je potrebno še dodelati.
Zato je pošteno opravljeno delo pri pripravi terena za sadnjo predpogoj za uspešno rast borovnic, kdor misli, da se da kaj pogoljufati in delati po domače, ta bo lahko samo gledal, kako mu borovnice iz leta v leto hirajo....
Nadaljnje vzdrževanje gred z borovnicami pa ni zahtevno.
Sajenje: za dve sadiki sem namenil prostor 2 x 1 m, razdalja 1 m med sadikami je kar primerna, ne glede na to da so med sortami dokajšne razlike v rasti; manj kot meter (0,8 - 0,9 m) pa je že skoraj preveč gosta, manj zračni grmi, manj sonca, več možnosti za bolezni. Izjema je ravno takale saditev v paru, medtem pa ko ene same borovnice ne priporočajo - bolje rastejo v grupi.
Odločil sem se za ti. visoko gredo (tudi gomilasta greda), ki je vedno bolj popularna - praksa kaže, da so borovnice zelo občutljive za stalno močo - vlaga da, ne pa "noge" v vodi. Kot primer, profesionalci na Lj. barju jih imajo na dvignjenih gredah, obenem pa še vzdržujejo odvodne kanale (vzporedno z vrstami borovnic) za siguren odtok viška talne in meteorne vode.
Višina grede variira, "ta prave" so 0,4, 0,5 m, se mi pa zdi, da je 20 - 40 cm čisto zadosti za teren, kjer ni izrazite površinske vode.
Celo za zelo propusten, peščen teren bi priporočil 10 - 20 cm povišano gredo, bolje da voda odteka na okoliški teren kot obratno. Kar se lahko zgodi ob posedanju grede, kot posledica premalo potlačene zemlje in "izginjanja", mineralizacije organske snovi.
V praksi sem to videl pri eni prijazni vrtnarici na dolenjskem, borovnice so cca 10 cm nižje od terena, sem ji pa pozabil povedati, da se da grme fino, previdno potegniti ven in v luknjo dodati kisli substrat. Borovnice imajo zelo kompaktno koreninsko grudo, ki se ne razleti kar tako.
Sicer sem pa tako uspešno presajal/dvigal odrasle azaleje, ki tudi držijo zelo kompaktno koreninsko grudo.
Izkušnje prejšnih gred so mi nakazale na kaj moram paziti pri novi gredi:
- šota je rahlo »diskutabilna« komponenta, razen seveda, da ima zelo ugoden nizek pH za borovnice!
In seveda, od naravnih materialov verjetno najboljšo absorbcijo vode – ta je tako velika, da je lahko problem. Ko se na gredi šota počasi razkraja, organske snovi mineralizirajo, ostane pa mastna*, črna brezzračna gmota! Am. Borovnice pa so precej občutljive na koreninsko gnilobo!
Zato jo priporočam največ do 50% v predelih Slovenije, ki so znani po manj padavin, kot prekmurje, suha, bela krajina; v bolj mokrih področjih je približno 25% šote čisto dovolj, ostalo pa organski deli različne debeline, predvsem iglavci in zemlja izpod iglavcev in borovničevja.
Po Evropi so že nasadi borovnic, kjer je osnova, baza, žaganje, mlade borovničke pa dobijo samo nekaj štarterja za začetek rasti.
- Zelo važno (za ne pozabit:) je, da mešanico substrata dodajamo v slojih, ki jih dobro potlačimo! V naših mešanicah je preko polovice organskih snovi, ki mineralizirajo (oksidirajo/izgorevajo) in izginjajo. Če temu naravnemu pojavu dodamo še prerahlo gredo, bodo borovnice v letu, dveh, že pod nivojem terena.
Greda: zunanji gabarit je 1,0 x 2,0 metra; odločil za poglobitev v teren v globino 30 cm in povišani del (od kote 0,0 ki je nivo zemljišča) v višino 40 cm, s predvidevanjem, da bo višina zunanjega dela, ko se bo zemljišče v enem letu stabiliziralo, posedlo za približno 5 – 10 cm.
Uporabljeni materiali;
To je že moje tretje sajenje borovnic, poskušal sem najti nekako zdrave kompromise pri uporabljenih materialih, v smislu čim manj dela, čim ceneje, pa vendar z maksimalno dobrimi pogoji za pravilno, zdravo, hitro rast grmov.
Nekaj sem našel doma, žaganje (6 vreč po 70 l) je še vedno zastonj.....
Kupil sem dve bale bele šote, 250 l, štiri vreče lubja (70 l, najcenejše za mulč), dve vreče kremenčevega peska po 40 kg.
Opis posameznih slojev, od spodaj navzgor, kot so označene na prečnem prerezu:
(1). sloj – cca 20 cm, uporabil sem gornji sloj izkopane, zelo humozne zemlje, z dodatkom cca 1/4 vreče šote, 1 vreča žaganja, pol vreče peska, 300 gr žvepla. Žveplo za zakisanje "normalne" vrtne zemlje.
Lahko bi bila katera koli mešanica zemlje, recimo gozdne (iglasti gozd ali vresje) in organskega materiala, razni deli iglavcev.
Za ta sloj bi lahko uporabil tudi debelejše dele iglavcev, debele veje in drobnejši material kot polnilo, v slogu izdelave gomilaste grede.
(2). Sloj – 10 cm, domači kisli kompost (z veliko šote) - pripravljen za azaleje, 1 vreča lubja, 1 vreča žaganja, pol vreče peska.
Plasti 1. in 2. sta zapolnili izkopano jamo.
(3). Zunanji sloj, cca 10 cm, 1/2 vreče šote, 1 vreča lubja, 1 vreča žaganja, 1/2 vreče peska.
To je sloj, ki zapolnjuje višino lesenega okvirja grede
- Za plasti 2+3 bi se lahko izdelal enovit sloj in uporabil tudi drugačna razmerja; npr, 30% gozdne zemlje, 30% iglavcev/žaganja, 30% šote, 10% peska. Sem pač čaral z materiali pri roki. V sloj 3 lahko dodate eno pest založnega PK gnojila.
(4). Za neposredno okolje sadike ne varčevati, to je štartni substrat!: 1/2 vreče šote = 125 l, 1/2 vreče substrata za azaleje (že ima dodana gnojila) = 10 litrov; 1/2 vreče peska, žaganje 10 - 20%
(5). koreninska gruda: pri vseh variantah je fino, da je pod njo cca 10 - 20 cm najboljšega materiala, in da je spodnji del korenin približno 10 – 20 cm nad koto 0,0.
Nekaj podrobnosti:
- Robove/stene jame in delno dno sem ločil od zemljišča z trakom folije za ribnike, široke cca 0,5 m. Pred leti sem uporabil vrtnarsko prozorno folijo (tisto rahlo rumenozeleno, odporno proti UV žarkom) zaradi debeline sem jo zložil v tri plasti in še sedaj je ista!
- na dno izkopane jame sem potrosil 300 gr žvepla in nekaj peska, ter rahlo podkopal. Žveplo kot preventiva proti udaru talne vode iz spodnjih slojev, ter pesek za boljšo prepustnost. Pozor, žveplo ne sme priti v neposredni stik s koreninami!
- priporoča se dodajanje dušika v lesno maso, za pravilno razkrajanje lesne mase (drugače je dušik odvzet rastlinam); na 20 kg lesne mase (žaganje, lubje) sem dodal 0,5 kg amonsulfata - to je počasi delujoči dušik, zasilni izhod je uporaba Ureje, rabi se je pol manj, ni optimalna rešitev.
V sloj/substrat št. (4) nisem dodal dušikovih gnojil, ni potrebno, lahko bi celo (ob visokih temp.) povzročil škodljivo zimsko rast rastline.
- mešanje različnih materialov sem izvajal s "šaflomatom"
(kot se je včasih ročno mešal beton), dva do trikrat vsak sloj.
- da se substrat ne bo preveč posedel preko zime, se splača material, nametan na gredo sproti močiti in tlačiti; sploh okrog koreninske grude, da ne bi pozimi ostala "na suhem". Pa previdno.
Porabil sem:
- približno 1 1/4 bale šote, brez domačega komposta bi jo 1,5 do dve bale
- pol vreče substrata za azaleje
- dve vreči peska
- dve vreči lubja
- štiri vreče žaganja
Nekaj mešanice je ostalo, za spomladansko dodelavo.
del porabljenih komponent, ni slike zajetnega kupa kislega komposta, in uporabljene izkopane zemlje
Dve majčkeni Aurori - začasna forma, do spomladi, ko se bo greda še posedla, potem dokončanje
14. 08. 2010 Devet mesecev pozneje
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 2 fotografiji
15.08. 2011 Aurori sta že lepo zarodili
V letu 2012 sem ravno odrasle in polno zoreče Aurore zamenjal zopet s majcenimi Pink Lemonade ....
Zakaj?
- ker samo tako lahko posadim nove sorte, novega prostora pa ni
- no ja delna resnica, Aurore so mi zorele v času zorenja aronije, ki je bila doma že ustaljen sadež, tako Aurora ni prišla čisto do izraza. Je pa sorta Aurora izjemna po okusu, in poznem zorenju, ko podaljša sezono za mesece ...
Kdor je še nima, je prikrajšan
Pink Lemonade sem posadil na isti substrat, brez korekcij. Žal slik ni več, substrat je bil prhek, nič pocast, ravno prave vlažnosti in tudi pinkice so takoj štartale v rast! Zgodnejših slik nimam (pa tudi iz leta '15, '16 ne)
letos, verjetno že lani, so dosegle svojo končno velikost 1,5 m, plus kak poganjek čez.
Pinkice, 22 Jul 2014
Dodatek, Update , po sedmih letih
Danes sem preveril višino grede, približno 20 cm jo je nad nivojem terena. Spomladi bom dodal pri deblu (greda je relativno strma) 5 do10 cm mešane zastirke, na obrobju zelo malo, in pridem na željenih trideset centimetrov. Mogoče bo moral v nekaj sledečih let eno pinkico dvigniti za kak decimeter, ni pa nujno ….
Če bi delal zopet novo gredo, bi verjetno delal približno enako, s poudarkom na zelo raznolikem uporabljenem materialu. Kjer je še dovolj prostora za tudi za druge »izdelke« iglavcev, npr. sekance, iglice, veje, debelejše dele vej. Pa seveda gozdna zemlja z nekaj gline, izpod iglavcev.
Možno, da bi si vzel čas za predhodno kompostiranje žaganja; saj je zelo uporabno, samo velik porabnik (odžiralec koreninam) dušika. Uporabljam ga v velikih količinah, vendar največ na periferiji grede, kje ima čas da se skompostira, preden pride v območje korenin.
Kompostirano žaganje je tudi preventiva pri koreninski gnilobi borovnic.
Kremenčev pesek; v tem času sem naredil mali skok iz gradbenega peska granulacije 0,0 – 4,0 mm na prani kremenčev pesek, granulacije 2,0 mm. Izkušnje mi pri pranem, kalibriranem pesku ne kažejo bistvenega napredka. Gradbeni pesek pa vsebuje tudi glinene delce, ki so zelo pozitivni kot akumulator in regulator hranil.
Tako, da se vračam nazaj na zidarski kremenčev pesek.
* Šoto so še pred desetletji uporabljali za pogonsko gorivo termoelektrarn, v zahodni Evropi, sev. Ameriki so bili to postroji do 250 MW, kar je nekje na nivoju pokojne TET, trboveljske termoelektrarne. Gorivno dobre šote imajo do 40% gorljivih ogljikovodikov, voske, petroleje itd; zato mineralizirana šota postane mastna.
Najbolj znan postopek za pridobivanje ogljikovodikov iz šote je ekstrakcija. Mimogrede, nam znana firma Klasmann se je pred desetletji ukvarjala s šoto kot gorivom za omenjene termocentrale. Odkar šota ni več kurjava, se ukvarjajo s substrati za kmetijstvo.
Dopolnitve
1. Povečanje kislosti tal do vrednosti pH 4,5 z dodajanjem žveplenega prahu v gramih/m2
Začetna kislost ........ peščena tla ............ ilovnata tla
7,5 ......................... 10,45 .................. 30,80
7,0 ........................... 8,25 .................. 26,40
6,5 ........................... 6,60 ................... 20,90
6,0 ........................... 5,50 ................... 16,50
5,5 ........................... 3,85 ................... 11,00
5,0 ........................... 1,65 ..................... 5,50
zakisate lahko tudi z železovim sulfatom, zeleno galico, ki jo dodajate približno šestkrat več kot žvepla. Priporočam žveplo, ki zelo ugodno vpliva na strukturo tal in vsebnost organskih snovi.
Mimogrede, ali ste vedeli, da žveplo spada med sedem "velikih" mineralov, med katere sodijo kalcij, fosfor, kalij, žveplo, natrij, klor in magnezij, ki jih potrebuje človeško telo?
Žveplo pa imenujejo tudi "mineral lepote" he, he._________________mfrancNazadnje urejal/a mfranc 31 Okt 2016 19:17; skupaj popravljeno 1 krat
dodala: muha
Ameriška borovnica - moja zadnja greda izdelana 13. do 15. novembra 2009
Neke polsončne dni sem izkoristil za posaditev dveh novih ameriških borovnic. Šle so na mesto, ki jim je bilo pred nekaj leti že rezervirano, pa se mi takrat ni dalo komplicirati z izkopom in malo zahtevno pripravo prsti za borovnice. V bistvu, kot vedno, je sedaj odločitev padla zaradi več faktorjev, kot npr;
- iskal in dobil sem res pozno sorto borovnic, ki bo podaljšala sezono za dva tedna in več.
Zadnjič sva z g. Lavrincem malo debatirala o tem, zakaj se ljudje relativno malo odločajo za vzgojo ameriških borovnic. Verjetno se bojijo te prve faze, priprave terena, ali pa na splošno imajo strah pred gojenjem borovnice. Škoda, ker;
- borovnice (tudi domače) so sadež, ki vsebuje veliko več antioksidantov kot ostalo sadje, med redkimi izjemami, ki imajo več antioksidantov je sibirska borovnica, aronija, črna malina, goji berry.
- am. borovnico še vedno ni potrebno toliko tretirati z kemijo, kot ostale vrste jagodičja. Seveda, več skrbi in zaščite imajo "velevzgojitelji", kot z vsako monokulturo.
- klima je pri nas skoraj idealna, dobijo pa se tudi sorte za primorsko klimo, ali pa čisto za severno(gorenjsko) klimo.
Je pa v začetku, pri sajenju, z njo nekaj več dela z pripravo terena in pripravo ustrezne mešanice substrata, kot s katero koli drugo rastlino (približajo se rododendroni, oziroma ostali sleči). Večina zemlje/terena pri nas ima previsok pH za borovnice, ki zahtevajo približno pH med 4,5 in 5,5. Izjema so redka barjanska področja (ljubljansko barje) in nekaj področij s zelo nizkim pH, se mi zdi, da nekje na štajerskem. Pa še ti našteti primeri imajo svoje posebnosti, in pogoje za uspešno rast borovnic je potrebno še dodelati.
Zato je pošteno opravljeno delo pri pripravi terena za sadnjo predpogoj za uspešno rast borovnic, kdor misli, da se da kaj pogoljufati in delati po domače, ta bo lahko samo gledal, kako mu borovnice iz leta v leto hirajo....
Nadaljnje vzdrževanje gred z borovnicami pa ni zahtevno.
Sajenje: za dve sadiki sem namenil prostor 2 x 1 m, razdalja 1 m med sadikami je kar primerna, ne glede na to da so med sortami dokajšne razlike v rasti; manj kot meter (0,8 - 0,9 m) pa je že skoraj preveč gosta, manj zračni grmi, manj sonca, več možnosti za bolezni. Izjema je ravno takale saditev v paru, medtem pa ko ene same borovnice ne priporočajo - bolje rastejo v grupi.
Odločil sem se za ti. visoko gredo (tudi gomilasta greda), ki je vedno bolj popularna - praksa kaže, da so borovnice zelo občutljive za stalno močo - vlaga da, ne pa "noge" v vodi. Kot primer, profesionalci na Lj. barju jih imajo na dvignjenih gredah, obenem pa še vzdržujejo odvodne kanale (vzporedno z vrstami borovnic) za siguren odtok viška talne in meteorne vode.
Višina grede variira, "ta prave" so 0,4, 0,5 m, se mi pa zdi, da je 20 - 40 cm čisto zadosti za teren, kjer ni izrazite površinske vode.
Celo za zelo propusten, peščen teren bi priporočil 10 - 20 cm povišano gredo, bolje da voda odteka na okoliški teren kot obratno. Kar se lahko zgodi ob posedanju grede, kot posledica premalo potlačene zemlje in "izginjanja", mineralizacije organske snovi.
V praksi sem to videl pri eni prijazni vrtnarici na dolenjskem, borovnice so cca 10 cm nižje od terena, sem ji pa pozabil povedati, da se da grme fino, previdno potegniti ven in v luknjo dodati kisli substrat. Borovnice imajo zelo kompaktno koreninsko grudo, ki se ne razleti kar tako.
Sicer sem pa tako uspešno presajal/dvigal odrasle azaleje, ki tudi držijo zelo kompaktno koreninsko grudo.
Izkušnje prejšnih gred so mi nakazale na kaj moram paziti pri novi gredi:
- šota je rahlo »diskutabilna« komponenta, razen seveda, da ima zelo ugoden nizek pH za borovnice!
In seveda, od naravnih materialov verjetno najboljšo absorbcijo vode – ta je tako velika, da je lahko problem. Ko se na gredi šota počasi razkraja, organske snovi mineralizirajo, ostane pa mastna*, črna brezzračna gmota! Am. Borovnice pa so precej občutljive na koreninsko gnilobo!
Zato jo priporočam največ do 50% v predelih Slovenije, ki so znani po manj padavin, kot prekmurje, suha, bela krajina; v bolj mokrih področjih je približno 25% šote čisto dovolj, ostalo pa organski deli različne debeline, predvsem iglavci in zemlja izpod iglavcev in borovničevja.
Po Evropi so že nasadi borovnic, kjer je osnova, baza, žaganje, mlade borovničke pa dobijo samo nekaj štarterja za začetek rasti.
- Zelo važno (za ne pozabit:) je, da mešanico substrata dodajamo v slojih, ki jih dobro potlačimo! V naših mešanicah je preko polovice organskih snovi, ki mineralizirajo (oksidirajo/izgorevajo) in izginjajo. Če temu naravnemu pojavu dodamo še prerahlo gredo, bodo borovnice v letu, dveh, že pod nivojem terena.
Greda: zunanji gabarit je 1,0 x 2,0 metra; odločil za poglobitev v teren v globino 30 cm in povišani del (od kote 0,0 ki je nivo zemljišča) v višino 40 cm, s predvidevanjem, da bo višina zunanjega dela, ko se bo zemljišče v enem letu stabiliziralo, posedlo za približno 5 – 10 cm.
Uporabljeni materiali;
To je že moje tretje sajenje borovnic, poskušal sem najti nekako zdrave kompromise pri uporabljenih materialih, v smislu čim manj dela, čim ceneje, pa vendar z maksimalno dobrimi pogoji za pravilno, zdravo, hitro rast grmov.
Nekaj sem našel doma, žaganje (6 vreč po 70 l) je še vedno zastonj.....
Kupil sem dve bale bele šote, 250 l, štiri vreče lubja (70 l, najcenejše za mulč), dve vreče kremenčevega peska po 40 kg.
Opis posameznih slojev, od spodaj navzgor, kot so označene na prečnem prerezu:
(1). sloj – cca 20 cm, uporabil sem gornji sloj izkopane, zelo humozne zemlje, z dodatkom cca 1/4 vreče šote, 1 vreča žaganja, pol vreče peska, 300 gr žvepla. Žveplo za zakisanje "normalne" vrtne zemlje.
Lahko bi bila katera koli mešanica zemlje, recimo gozdne (iglasti gozd ali vresje) in organskega materiala, razni deli iglavcev.
Za ta sloj bi lahko uporabil tudi debelejše dele iglavcev, debele veje in drobnejši material kot polnilo, v slogu izdelave gomilaste grede.
(2). Sloj – 10 cm, domači kisli kompost (z veliko šote) - pripravljen za azaleje, 1 vreča lubja, 1 vreča žaganja, pol vreče peska.
Plasti 1. in 2. sta zapolnili izkopano jamo.
(3). Zunanji sloj, cca 10 cm, 1/2 vreče šote, 1 vreča lubja, 1 vreča žaganja, 1/2 vreče peska.
To je sloj, ki zapolnjuje višino lesenega okvirja grede
- Za plasti 2+3 bi se lahko izdelal enovit sloj in uporabil tudi drugačna razmerja; npr, 30% gozdne zemlje, 30% iglavcev/žaganja, 30% šote, 10% peska. Sem pač čaral z materiali pri roki. V sloj 3 lahko dodate eno pest založnega PK gnojila.
(4). Za neposredno okolje sadike ne varčevati, to je štartni substrat!: 1/2 vreče šote = 125 l, 1/2 vreče substrata za azaleje (že ima dodana gnojila) = 10 litrov; 1/2 vreče peska, žaganje 10 - 20%
(5). koreninska gruda: pri vseh variantah je fino, da je pod njo cca 10 - 20 cm najboljšega materiala, in da je spodnji del korenin približno 10 – 20 cm nad koto 0,0.
Nekaj podrobnosti:
- Robove/stene jame in delno dno sem ločil od zemljišča z trakom folije za ribnike, široke cca 0,5 m. Pred leti sem uporabil vrtnarsko prozorno folijo (tisto rahlo rumenozeleno, odporno proti UV žarkom) zaradi debeline sem jo zložil v tri plasti in še sedaj je ista!
- na dno izkopane jame sem potrosil 300 gr žvepla in nekaj peska, ter rahlo podkopal. Žveplo kot preventiva proti udaru talne vode iz spodnjih slojev, ter pesek za boljšo prepustnost. Pozor, žveplo ne sme priti v neposredni stik s koreninami!
- priporoča se dodajanje dušika v lesno maso, za pravilno razkrajanje lesne mase (drugače je dušik odvzet rastlinam); na 20 kg lesne mase (žaganje, lubje) sem dodal 0,5 kg amonsulfata - to je počasi delujoči dušik, zasilni izhod je uporaba Ureje, rabi se je pol manj, ni optimalna rešitev.
V sloj/substrat št. (4) nisem dodal dušikovih gnojil, ni potrebno, lahko bi celo (ob visokih temp.) povzročil škodljivo zimsko rast rastline.
- mešanje različnih materialov sem izvajal s "šaflomatom"
(kot se je včasih ročno mešal beton), dva do trikrat vsak sloj. - da se substrat ne bo preveč posedel preko zime, se splača material, nametan na gredo sproti močiti in tlačiti; sploh okrog koreninske grude, da ne bi pozimi ostala "na suhem". Pa previdno.
Porabil sem:
- približno 1 1/4 bale šote, brez domačega komposta bi jo 1,5 do dve bale
- pol vreče substrata za azaleje
- dve vreči peska
- dve vreči lubja
- štiri vreče žaganja
Nekaj mešanice je ostalo, za spomladansko dodelavo.
del porabljenih komponent, ni slike zajetnega kupa kislega komposta, in uporabljene izkopane zemlje
Dve majčkeni Aurori - začasna forma, do spomladi, ko se bo greda še posedla, potem dokončanje
14. 08. 2010 Devet mesecev pozneje
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 2 fotografiji
15.08. 2011 Aurori sta že lepo zarodili
V letu 2012 sem ravno odrasle in polno zoreče Aurore zamenjal zopet s majcenimi Pink Lemonade ....
Zakaj?
- ker samo tako lahko posadim nove sorte, novega prostora pa ni
- no ja delna resnica, Aurore so mi zorele v času zorenja aronije, ki je bila doma že ustaljen sadež, tako Aurora ni prišla čisto do izraza. Je pa sorta Aurora izjemna po okusu, in poznem zorenju, ko podaljša sezono za mesece ...
Kdor je še nima, je prikrajšan
Pink Lemonade sem posadil na isti substrat, brez korekcij. Žal slik ni več, substrat je bil prhek, nič pocast, ravno prave vlažnosti in tudi pinkice so takoj štartale v rast! Zgodnejših slik nimam (pa tudi iz leta '15, '16 ne)
letos, verjetno že lani, so dosegle svojo končno velikost 1,5 m, plus kak poganjek čez.
Pinkice, 22 Jul 2014
Dodatek, Update
, po sedmih letihDanes sem preveril višino grede, približno 20 cm jo je nad nivojem terena. Spomladi bom dodal pri deblu (greda je relativno strma) 5 do10 cm mešane zastirke, na obrobju zelo malo, in pridem na željenih trideset centimetrov. Mogoče bo moral v nekaj sledečih let eno pinkico dvigniti za kak decimeter, ni pa nujno ….
Če bi delal zopet novo gredo, bi verjetno delal približno enako, s poudarkom na zelo raznolikem uporabljenem materialu. Kjer je še dovolj prostora za tudi za druge »izdelke« iglavcev, npr. sekance, iglice, veje, debelejše dele vej. Pa seveda gozdna zemlja z nekaj gline, izpod iglavcev.
Možno, da bi si vzel čas za predhodno kompostiranje žaganja; saj je zelo uporabno, samo velik porabnik (odžiralec koreninam) dušika. Uporabljam ga v velikih količinah, vendar največ na periferiji grede, kje ima čas da se skompostira, preden pride v območje korenin.
Kompostirano žaganje je tudi preventiva pri koreninski gnilobi borovnic.
Kremenčev pesek; v tem času sem naredil mali skok iz gradbenega peska granulacije 0,0 – 4,0 mm na prani kremenčev pesek, granulacije 2,0 mm. Izkušnje mi pri pranem, kalibriranem pesku ne kažejo bistvenega napredka. Gradbeni pesek pa vsebuje tudi glinene delce, ki so zelo pozitivni kot akumulator in regulator hranil.
Tako, da se vračam nazaj na zidarski kremenčev pesek.
* Šoto so še pred desetletji uporabljali za pogonsko gorivo termoelektrarn, v zahodni Evropi, sev. Ameriki so bili to postroji do 250 MW, kar je nekje na nivoju pokojne TET, trboveljske termoelektrarne. Gorivno dobre šote imajo do 40% gorljivih ogljikovodikov, voske, petroleje itd; zato mineralizirana šota postane mastna.
Najbolj znan postopek za pridobivanje ogljikovodikov iz šote je ekstrakcija. Mimogrede, nam znana firma Klasmann se je pred desetletji ukvarjala s šoto kot gorivom za omenjene termocentrale. Odkar šota ni več kurjava, se ukvarjajo s substrati za kmetijstvo.
Dopolnitve
1. Povečanje kislosti tal do vrednosti pH 4,5 z dodajanjem žveplenega prahu v gramih/m2
Začetna kislost ........ peščena tla ............ ilovnata tla
7,5 ......................... 10,45 .................. 30,80
7,0 ........................... 8,25 .................. 26,40
6,5 ........................... 6,60 ................... 20,90
6,0 ........................... 5,50 ................... 16,50
5,5 ........................... 3,85 ................... 11,00
5,0 ........................... 1,65 ..................... 5,50
zakisate lahko tudi z železovim sulfatom, zeleno galico, ki jo dodajate približno šestkrat več kot žvepla. Priporočam žveplo, ki zelo ugodno vpliva na strukturo tal in vsebnost organskih snovi.
Mimogrede, ali ste vedeli, da žveplo spada med sedem "velikih" mineralov, med katere sodijo kalcij, fosfor, kalij, žveplo, natrij, klor in magnezij, ki jih potrebuje človeško telo?
Žveplo pa imenujejo tudi "mineral lepote" he, he._________________mfrancNazadnje urejal/a mfranc 31 Okt 2016 19:17; skupaj popravljeno 1 krat
, da sem takoj dala link še v -
ferdo36
- Prispevkov: 1237
- Pridružen: To Jun 04, 2013 2:00 am
Čestitke mfranc!
Sam nisem nikoli uspel sestaviti tako kompleksnih navodil za sajenje borovnic.Ponavadi svetujem substrat 1/3 šote,1/3 žaganja in 1/3
izkopane vrtne zemlje.Na koloidne delce v vrtni zemlji se vežeji
makro hranila P,K,Mg,...Vsekakor pa dobro odcedna,dvignjena greda.
To pa je tudi edino,kar je pri borovnicah nujno narediti dodro.
In še eno pravilo:borovnica naj ne bo nikoli suha in nikoli v vodi!!!
Vse ostalo so nianse!_________________Narava vse povrne!
Sam nisem nikoli uspel sestaviti tako kompleksnih navodil za sajenje borovnic.Ponavadi svetujem substrat 1/3 šote,1/3 žaganja in 1/3
izkopane vrtne zemlje.Na koloidne delce v vrtni zemlji se vežeji
makro hranila P,K,Mg,...Vsekakor pa dobro odcedna,dvignjena greda.
To pa je tudi edino,kar je pri borovnicah nujno narediti dodro.
In še eno pravilo:borovnica naj ne bo nikoli suha in nikoli v vodi!!!
Vse ostalo so nianse!_________________Narava vse povrne!
