Brstični ohrovt - Brassica oleracea L. var. gemmifera
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 10774
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Brstični ohrovt - Brassica oleracea L. var. gemmifera
(Prenos iz arhiva)
-
juglans
- Prispevkov: 3394
- Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am
Sprašujem, če ima kdo kakšne izkušnje z brstičnim, morda tudi kakšno znanje ali vedenje o tehnologiji vzgoje in boleznih ter škodljivcih.
Pri meni raste kar solidno (kolikor pač lahko v tej suši) vendar pa mi že sedaj nastavlja brstičke, ki pa niso kompaktni. To se mi dogaja vsako leto in na jesen so glavice velike največ 2 cm in tudi približno ne takšne kot bi morale biti (kompaktne). V resnici so bolj nekakšne rozete nakržljanih lističev. Komaj kaj za uporabo.
Ne vem ali bi to bila kakšna bolezen, morda kakšna tehnološka težava, lahko pa bi bil vzrok temu nebroj pisanih stenic, ki ga (v bistvu vse kapusnice) napadajo. Sicer sem letos trikrat škropil z cimetovim pripravkom in je situacija okoli teh stenic in stanja listov za odtenek boljša, a kljub vsemu.
Vrt je pognojen z kompostom, nič hlevskega ali česa drugega. Ostale vrtnine se mi zdi lepo rastejo, a vseeno dopuščam možnost preslabe založenosti z hranili. Slednje sklepam po zgornji sliki z mega listi, kakršnih pri meni ni tudi pod razno. Do jeseni se ponavadi uspe povspeti do tričetrt metra.
Lansko leto sem ga gojil na njivi, ki je bila preorana ledina in pognojena z hlevskim gnojem. Situacija je bila identična. Zgodnje nastavljanje nekompaktnih brstičev.
Vročina. Morda bi lahko težavo predstavljale visoke poletne temperature. Pri nas v Beli krajini se kar hitro, že spomladi ogreje na 30°C, poleti pa smo bolj kot ne še višje, v rdečih temperaturah.
Dobrodošli vsi komentarji. Še bolj pa kakšen zabojček brstičnega.
Ga obožujem.
lp. v pričakovanju.
Pri meni raste kar solidno (kolikor pač lahko v tej suši) vendar pa mi že sedaj nastavlja brstičke, ki pa niso kompaktni. To se mi dogaja vsako leto in na jesen so glavice velike največ 2 cm in tudi približno ne takšne kot bi morale biti (kompaktne). V resnici so bolj nekakšne rozete nakržljanih lističev. Komaj kaj za uporabo.
Ne vem ali bi to bila kakšna bolezen, morda kakšna tehnološka težava, lahko pa bi bil vzrok temu nebroj pisanih stenic, ki ga (v bistvu vse kapusnice) napadajo. Sicer sem letos trikrat škropil z cimetovim pripravkom in je situacija okoli teh stenic in stanja listov za odtenek boljša, a kljub vsemu.
Vrt je pognojen z kompostom, nič hlevskega ali česa drugega. Ostale vrtnine se mi zdi lepo rastejo, a vseeno dopuščam možnost preslabe založenosti z hranili. Slednje sklepam po zgornji sliki z mega listi, kakršnih pri meni ni tudi pod razno. Do jeseni se ponavadi uspe povspeti do tričetrt metra.
Lansko leto sem ga gojil na njivi, ki je bila preorana ledina in pognojena z hlevskim gnojem. Situacija je bila identična. Zgodnje nastavljanje nekompaktnih brstičev.
Vročina. Morda bi lahko težavo predstavljale visoke poletne temperature. Pri nas v Beli krajini se kar hitro, že spomladi ogreje na 30°C, poleti pa smo bolj kot ne še višje, v rdečih temperaturah.
Dobrodošli vsi komentarji. Še bolj pa kakšen zabojček brstičnega.
Ga obožujem.
lp. v pričakovanju.
-
doli
- Prispevkov: 1172
- Pridružen: Po Jun 03, 2013 2:00 am
Jaz sem ga do sedaj sadila vsako leto. Rabi hlevski gnoj, toda ne sveže pognojeno in med rastno sezono dognojimo z dušikom. Mehke glavice nastanejo, če je sveže pognojeno. Sadila sem vedno pozno sorto in to F1, ko so spodnje glavice dosegle velikost okrog cm, sem odrezala glavni rastni poganjek.
Sadimo, visoke sorte, 60cm narazen, obvezno ga okopamo, da je bolj stabilen. Boljši je, ko je nekaj časa na mrazu, zdrži do -10, lahko ga izkopljemo in obesimo v hladen prostor, tako ostane par tednov svež.
Priporočajo, da stebla vedno izkoplemo in jih stolčemo, da prej zgnijejo, tako preprečimo širjenja bolezni.
Sadimo, visoke sorte, 60cm narazen, obvezno ga okopamo, da je bolj stabilen. Boljši je, ko je nekaj časa na mrazu, zdrži do -10, lahko ga izkopljemo in obesimo v hladen prostor, tako ostane par tednov svež.
Priporočajo, da stebla vedno izkoplemo in jih stolčemo, da prej zgnijejo, tako preprečimo širjenja bolezni.
-
juglans
- Prispevkov: 3394
- Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am
doli hvala za odgovor. Kakšne in kako zelo F1 sorte je moj ne vem in na to sedaj ne morem več uplivati, lahko pa bi ga še kaj pognojil. Doli, kdaj med letom pa to pognojiš, pa s čim?
Pravzaprav ga kar bom zalil z vodotopnim mineralnim (za zelene rože) gnojilom, bom opazoval reakcijo ter upal na fullll pridelka. Sedaj je očitno, da je z vročino konec. Mimogrede danes zjutraj ob 6h je bilo pri nas 5°C. Torej upam na novo rast in morda bi se z dognojevanjem približal kompaktnim glavicam.
Sicer pa si želim še kakšnega komentarja od naprimer primorcev, pa kakšnih posavcev, oziroma vseh tistih ki jih poletje obilno nagrajuje z visokimi temperaturami (35°C+).
Prebrati je možno, da je brstični rastlina hladnejših področij. Sklepam, pravzaprav se bojim, da mu naše vročine generalno ne odgovarjajo in sem z vsemi ukrepanji bolj kot ne nemočen.
Glede gnojenja pravijo modri (doli je očitno med njimi), da ne tolerira svežega hlevskega gnoja, prav tako ne visoke ravni organskih snovi v zemlji. Bega me "naključno" sosledje sajenja v lanskem letu in letos. Torej lani hlevski gnoj kot vir hranil, letos za razliko predel kjer že več let gnojim z kompostom in ponavadi še z zelenim podorom (letos ga ni bilo). Mislim da na letošnji površini zemlja ni najbolj založena z dušikom (listi niso zelo veliki), organske mase tudi ne more biti pretirano.
Torej?
Upanje umre zadnje. Malce bom še telovadil okoli njega.
lp.
seveda toplo vabljeni z kakšnimi mnenji, recepti, ... ma tudi šale bodo dobrodošle, karkoli.
Pravzaprav ga kar bom zalil z vodotopnim mineralnim (za zelene rože) gnojilom, bom opazoval reakcijo ter upal na fullll pridelka. Sedaj je očitno, da je z vročino konec. Mimogrede danes zjutraj ob 6h je bilo pri nas 5°C. Torej upam na novo rast in morda bi se z dognojevanjem približal kompaktnim glavicam.
Sicer pa si želim še kakšnega komentarja od naprimer primorcev, pa kakšnih posavcev, oziroma vseh tistih ki jih poletje obilno nagrajuje z visokimi temperaturami (35°C+).
Prebrati je možno, da je brstični rastlina hladnejših področij. Sklepam, pravzaprav se bojim, da mu naše vročine generalno ne odgovarjajo in sem z vsemi ukrepanji bolj kot ne nemočen.
Glede gnojenja pravijo modri (doli je očitno med njimi), da ne tolerira svežega hlevskega gnoja, prav tako ne visoke ravni organskih snovi v zemlji. Bega me "naključno" sosledje sajenja v lanskem letu in letos. Torej lani hlevski gnoj kot vir hranil, letos za razliko predel kjer že več let gnojim z kompostom in ponavadi še z zelenim podorom (letos ga ni bilo). Mislim da na letošnji površini zemlja ni najbolj založena z dušikom (listi niso zelo veliki), organske mase tudi ne more biti pretirano.
Torej?
Upanje umre zadnje. Malce bom še telovadil okoli njega.
lp.
seveda toplo vabljeni z kakšnimi mnenji, recepti, ... ma tudi šale bodo dobrodošle, karkoli.
-
orlica
- Prispevkov: 299
- Pridružen: Ne Jun 02, 2013 2:00 am
| juglans je napisal/a: |
seveda toplo vabljeni z kakšnimi mnenji, recepti, ... ma tudi šale bodo dobrodošle, karkoli. |
Meni najljubši je kodrolistni ohrovt.
juglans, tukaj je link za pripravo ohrovtovega čipsa iz kodrolistnega ohrovta
http://allrecipes.com/recipe/baked-kale-chips/ ( video je dovolj nazoren tudi za tiste, ki ne razumejo najbolje angleško )
sama ga še nisem poskusila pripraviti, vendar izgleda stvar zelo enostavna, predvsem pa zdrava in nizkokalorična
-
doli
- Prispevkov: 1172
- Pridružen: Po Jun 03, 2013 2:00 am
Da ti brstični ohrovt lepo rodi, to je moje mnenje, rabiš prvič dobro, težko zemljo in drugič se mi zdi pomembna izbira sorte. Ostalo, pravilno gnojenje, dognojevanje in rezanje vrhov seveda tudi prispeva , da si pri obiranju zadovoljen.
Meni je na vrtu, kjer imam peščeno zemljo in kjer dodajam kompost slabo uspeval, na njivi, kjer je zemlja vse nekaj drugega sem bila pa zadovoljna.
In sorte sem tudi menjala. Pozna sorta , hibridna, se je najbolje obnesla. Pobiraš ga lahko dolgo v zimo, včasih, odvisno od zime, skoraj do pomladi.
Ti imaš seveda dobro zemljo tudi na vrtu.
Za dognojevanje pa so najboljše koprive.
Meni je na vrtu, kjer imam peščeno zemljo in kjer dodajam kompost slabo uspeval, na njivi, kjer je zemlja vse nekaj drugega sem bila pa zadovoljna.
In sorte sem tudi menjala. Pozna sorta , hibridna, se je najbolje obnesla. Pobiraš ga lahko dolgo v zimo, včasih, odvisno od zime, skoraj do pomladi.
Ti imaš seveda dobro zemljo tudi na vrtu.
Za dognojevanje pa so najboljše koprive.
-
juglans
- Prispevkov: 3394
- Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am
doli, super in hvala za podane izkušnje
Glede zemlje ne bo težav. Je ilovica, o pesku ali podobni zrčnosti pri meni ni govora. Pognojil sem ga že, pa ga tudi še bom. Preizkušam kar z vodotopnim mineralnim gnojilom. Za eksperiment. Torej začel sem z fosforjem, da malce aktiviram korenine, nadaljeval bom z dušikom, končal pa z kalijem. Kompliciram,a sem se lotil, da razčistim pojme. Koprive bom pa tudi vključil, če tako meniš. Jih imam namenjene za paradajz in papriko, no bo pa še za brstični.
Ne majhno težavo predstavljajo bolhači, zgleda da bi moral pogosteje škropiti vendar mi je ta opravek tako anti, da ....
Sorte. Letošnja in tudi vsakoletna je kr ena iz rdeče semenarnine vrečke. Verjetno mi ni potrebno spraševati, ker si že vse povedala. OK
Skratka sem v procesu angažiranja. Upam da bo na jesen in zimo kaj užitnega vzbrstelo.
doli hvala in lep večer/dan.
Glede zemlje ne bo težav. Je ilovica, o pesku ali podobni zrčnosti pri meni ni govora. Pognojil sem ga že, pa ga tudi še bom. Preizkušam kar z vodotopnim mineralnim gnojilom. Za eksperiment. Torej začel sem z fosforjem, da malce aktiviram korenine, nadaljeval bom z dušikom, končal pa z kalijem. Kompliciram,a sem se lotil, da razčistim pojme. Koprive bom pa tudi vključil, če tako meniš. Jih imam namenjene za paradajz in papriko, no bo pa še za brstični.
Ne majhno težavo predstavljajo bolhači, zgleda da bi moral pogosteje škropiti vendar mi je ta opravek tako anti, da ....
Sorte. Letošnja in tudi vsakoletna je kr ena iz rdeče semenarnine vrečke. Verjetno mi ni potrebno spraševati, ker si že vse povedala. OK
Skratka sem v procesu angažiranja. Upam da bo na jesen in zimo kaj užitnega vzbrstelo.
doli hvala in lep večer/dan.