Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Čičerika - Cicer arietinum L.
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Čičerika - Cicer arietinum L.
(Prenos iz arhiva)
Aye Aye me je razveselila z neko nenavadno čičeriko. Poimenovano Kabuli black, črno kot noč. 
Sem se malce ozrl po spletu za njo (čičerika) in strnil nekaj zanimivih in uporabnih stvari v sledeč zapis.
***********
Rastlina izvira iz bližnjega vzhoda, časovno pa naj bi bila kot hrana zastopana še iz časov pred Kristusom. Kasneje se je razširila na področje Indije in Afrike kjer je že naturalizirana. V sodobnem času je svetovno prisotna poljščina.
Večinoma je predstavljena kot rastlina hladnejših področij, kar nekako ne sovpada z našimi predstavami o dobri vzdržnosti na vročino. Razlog temu je to, da jo v tropskem svetu sadijo v hladnejšem delu leta, v jeseni ali pozimi, ko je na voljo dovolj vlage. Cveti in zori pa tekom poletja. V naših razmerah te možnosti ni, tako ostane za čas setve zgolj spomlad.
Najbolje uspeva na rahlih in odcednih tleh. Ne prenaša zastajajoče vode.
Ob prezgodnji setvi običajno zastane v rasti, razlog pa so prenizke temperatura v kombinaciji z preobilico vlage.
Rastlina je enoletnica in uspeva v simbiozi s t.i. simbiotskimi bakterijami rodu Mesorhizobium sp. Le te se prično pojavljati na koreninah mesec dni po setvi in v zgornjih plasteh zemlje (cca 15 cm) Razvije močno glavno korenino. Prva leta vzgoje se lahko pojavlja slabša rodnost zaradi manjše prisotnosti simbiotskih bakterij. S časom se populacija razmnoži, rastline pa obrodijo obilneje. Nekateri tuji inštituti vzgajajo specialne kulture za inokulacijo semena v izogib slabi rodnosti.
Posebnost tega rodu je ta, da listi in semenski stroki izločajo mešanico blage kisline. Opazimo lahko drobcene kapljice na površini listja. Prisotne so jabolčna, citronska in oksalna kislina, s tem pa si rastlina zagotavlja obstoj na dveh ravneh. Kislina igra vlogo zaščite pred škodljivci in boleznimi, nadalje pa v vročini drobne kapljice učinkujejo hladilno zaradi izhlapevanja vode. Izrazito izločanje se pojavlja v zaključni vegetacijski dobi, ko seme zori. Rastlina s tem načrtno zaključuje z rastjo na račun kvalitetnega semena.
Sorte se med seboj razlikujejo po habitusu in sami razvejanosti. Po navadi rastline naredijo do 8 stranskih vej, kot razraščanja le teh od glavnega stebla pa definira tip razvejanosti. Omenja se razprostrto, široko, pol široko, pol pokončno in pokončno raščen habitus. Zadnja dva tipa omogočata strojno pobiranje pridelka.
Cvetenje je pogojeno z dolžino sončne osvetlitve in temperaturnih razmer. Zahteva dolg dan in višje temperature. V močnejši poletni vročini (nad 35°C) cvetje odpada, podobno pa ne tolerira temperatur nižjih od 15°C.
Težka in ne zračna prst je prav tako lahko vzrok za odpadanje cvetja.
Rastline so izrazito samooplodne, navzkrižno opraševanje je redkejše. Zato lahko gojimo različne vrste brez bojazni križanja že na razdalji 5m, priporoča pa se 10m.
Po oprašitvi se prvih 14 dni razvija strok, ki je na otip prazen. Kasneje nastopi faza debeljenja semen. Ko je rastlina v večji meri suha, oziroma rumeni je čas za spravilo.
Kultura tolerira slabša tla, kar pa ne pomeni skrajnosti.
Seje se v vrste, in sicer v slabših pogojih s 30 cm medvrstno razdaljo, v boljših pogojih pa raje 45cm in več. V vrsti naj bo razdalja 10 cm. Razumljivo, za večji pridelek je dobrodošla rodovitna prst in zmerna preskrbljenost z vlago. V primeru namakanja je priporočljivo namenjati pozornost v fazi razraščanja rastlin in v fazi formiranja semen v strokih. Načeloma bi se torej namakalo v dveh etapah, a ne pretirano v izogib boleznim.
Zaradi bogate beljakovinske sestave je občutljiva na številne bolezni in škodljivce. Prevladujejo:
- Fuzarijska gniloba (Fusarium o.); bolezen prisotna v zemlji, pojavlja se na prevodnem tkivu stebla, korenine delujejo zdrave, rastlina odmre, priporočljiv je kolobar
- Gniloba koreninskega vratu (Sclerotium r.); pojavlja se pri višjih temperaturah, nižjem pH in višji ravni ne kompostirane organske mase
- Koreninska gniloba (Rhizoctonia b.); se pojavlja ob visoki talni vlagi in višjih temperaturah hkrati (30°C) Korenine postanejo temne do črne, rastlina propade
- Rja (Ascochyta r.); pojavlja se ob hladnem in vlažnem vremenu. Znaki so temne okrogle ožganine na strokih, na steblih pa temnejši ožigi nepravilnih oblik
- Siva plesen (Botrytis c.); težava vlažnih razmer. Rastlina rumeni in v skrajnem primeru izgubi listno maso, ter odmre.
Škodljivci so različne grizoče gosenice. Praviloma se osredotočajo na semenske stroke in ob močnejšem napadu nasad dobesedno "izpraznijo". Zaradi majhnih stročkov težavo po navadi opazimo ob žetvi, ko ima strok malo luknjico, semena pa so pojedena.
Zrnje se po spravilo suši na soncu do optimalne vlažnosti 10-12 %.
V izogib skladiščnim škodljivcem seme za nekaj dni zamrznemo v skrinji.
Obstajata dva tipa čičerike.
"Desi" tip; seme je običajno obarvano temnejših barv (rjava, zelena, rumena in črna), praviloma manjše velikosti in bolj robate oblike. Cvetje je roza obarvano v številnih odtenkih, poleg tega pa rastline same kažejo na prisotnost antocianov z obarvanimi stebli.
"Kabuli" tip; semena bela ali bež barve, večje velikosti in bolj zaobljenih oblik. Rastline cvetijo v beli barvi, stebla pa so izključno zelena. V primerjavi z "desi" tipom je vsebnost vlaknin nižja, vsebnost sladkorjev pa višja. Omenjeni tip je poznan v našem prostoru.
Črna čičerika (desi tip) je manj zastopana v kmetijski pridelavi in je zato obravnavana kot posebnost ali specialiteta.. Črno obarvana lupina vsebuje večje količine železa in antioksidantov. Seme je izrazitejšega okusa in nekoliko trše lupinice. Kuhanje je dolgotrajnejše. Posledično jo v receptih uporabljajo pretežno v solatah, saj je nekoliko kompaktnejša, priljubljena pa je tudi z morskimi sadeži.
----------------------------------
Upam, da ujamem kakšno bakterijo in tako teh nekaj semen obrodi še za kakšno foto poročilo.
Nazadnje urejal/a juglans 04 Mar 2014 21:40; skupaj popravljeno 1 krat
Sem se malce ozrl po spletu za njo (čičerika) in strnil nekaj zanimivih in uporabnih stvari v sledeč zapis.
***********
Rastlina izvira iz bližnjega vzhoda, časovno pa naj bi bila kot hrana zastopana še iz časov pred Kristusom. Kasneje se je razširila na področje Indije in Afrike kjer je že naturalizirana. V sodobnem času je svetovno prisotna poljščina.
Večinoma je predstavljena kot rastlina hladnejših področij, kar nekako ne sovpada z našimi predstavami o dobri vzdržnosti na vročino. Razlog temu je to, da jo v tropskem svetu sadijo v hladnejšem delu leta, v jeseni ali pozimi, ko je na voljo dovolj vlage. Cveti in zori pa tekom poletja. V naših razmerah te možnosti ni, tako ostane za čas setve zgolj spomlad.
Najbolje uspeva na rahlih in odcednih tleh. Ne prenaša zastajajoče vode.
Ob prezgodnji setvi običajno zastane v rasti, razlog pa so prenizke temperatura v kombinaciji z preobilico vlage.
Rastlina je enoletnica in uspeva v simbiozi s t.i. simbiotskimi bakterijami rodu Mesorhizobium sp. Le te se prično pojavljati na koreninah mesec dni po setvi in v zgornjih plasteh zemlje (cca 15 cm) Razvije močno glavno korenino. Prva leta vzgoje se lahko pojavlja slabša rodnost zaradi manjše prisotnosti simbiotskih bakterij. S časom se populacija razmnoži, rastline pa obrodijo obilneje. Nekateri tuji inštituti vzgajajo specialne kulture za inokulacijo semena v izogib slabi rodnosti.
Posebnost tega rodu je ta, da listi in semenski stroki izločajo mešanico blage kisline. Opazimo lahko drobcene kapljice na površini listja. Prisotne so jabolčna, citronska in oksalna kislina, s tem pa si rastlina zagotavlja obstoj na dveh ravneh. Kislina igra vlogo zaščite pred škodljivci in boleznimi, nadalje pa v vročini drobne kapljice učinkujejo hladilno zaradi izhlapevanja vode. Izrazito izločanje se pojavlja v zaključni vegetacijski dobi, ko seme zori. Rastlina s tem načrtno zaključuje z rastjo na račun kvalitetnega semena.
Sorte se med seboj razlikujejo po habitusu in sami razvejanosti. Po navadi rastline naredijo do 8 stranskih vej, kot razraščanja le teh od glavnega stebla pa definira tip razvejanosti. Omenja se razprostrto, široko, pol široko, pol pokončno in pokončno raščen habitus. Zadnja dva tipa omogočata strojno pobiranje pridelka.
Cvetenje je pogojeno z dolžino sončne osvetlitve in temperaturnih razmer. Zahteva dolg dan in višje temperature. V močnejši poletni vročini (nad 35°C) cvetje odpada, podobno pa ne tolerira temperatur nižjih od 15°C.
Težka in ne zračna prst je prav tako lahko vzrok za odpadanje cvetja.
Rastline so izrazito samooplodne, navzkrižno opraševanje je redkejše. Zato lahko gojimo različne vrste brez bojazni križanja že na razdalji 5m, priporoča pa se 10m.
Po oprašitvi se prvih 14 dni razvija strok, ki je na otip prazen. Kasneje nastopi faza debeljenja semen. Ko je rastlina v večji meri suha, oziroma rumeni je čas za spravilo.
Kultura tolerira slabša tla, kar pa ne pomeni skrajnosti.
Seje se v vrste, in sicer v slabših pogojih s 30 cm medvrstno razdaljo, v boljših pogojih pa raje 45cm in več. V vrsti naj bo razdalja 10 cm. Razumljivo, za večji pridelek je dobrodošla rodovitna prst in zmerna preskrbljenost z vlago. V primeru namakanja je priporočljivo namenjati pozornost v fazi razraščanja rastlin in v fazi formiranja semen v strokih. Načeloma bi se torej namakalo v dveh etapah, a ne pretirano v izogib boleznim.
Zaradi bogate beljakovinske sestave je občutljiva na številne bolezni in škodljivce. Prevladujejo:
- Fuzarijska gniloba (Fusarium o.); bolezen prisotna v zemlji, pojavlja se na prevodnem tkivu stebla, korenine delujejo zdrave, rastlina odmre, priporočljiv je kolobar
- Gniloba koreninskega vratu (Sclerotium r.); pojavlja se pri višjih temperaturah, nižjem pH in višji ravni ne kompostirane organske mase
- Koreninska gniloba (Rhizoctonia b.); se pojavlja ob visoki talni vlagi in višjih temperaturah hkrati (30°C) Korenine postanejo temne do črne, rastlina propade
- Rja (Ascochyta r.); pojavlja se ob hladnem in vlažnem vremenu. Znaki so temne okrogle ožganine na strokih, na steblih pa temnejši ožigi nepravilnih oblik
- Siva plesen (Botrytis c.); težava vlažnih razmer. Rastlina rumeni in v skrajnem primeru izgubi listno maso, ter odmre.
Škodljivci so različne grizoče gosenice. Praviloma se osredotočajo na semenske stroke in ob močnejšem napadu nasad dobesedno "izpraznijo". Zaradi majhnih stročkov težavo po navadi opazimo ob žetvi, ko ima strok malo luknjico, semena pa so pojedena.
Zrnje se po spravilo suši na soncu do optimalne vlažnosti 10-12 %.
V izogib skladiščnim škodljivcem seme za nekaj dni zamrznemo v skrinji.
Obstajata dva tipa čičerike.
"Desi" tip; seme je običajno obarvano temnejših barv (rjava, zelena, rumena in črna), praviloma manjše velikosti in bolj robate oblike. Cvetje je roza obarvano v številnih odtenkih, poleg tega pa rastline same kažejo na prisotnost antocianov z obarvanimi stebli.
"Kabuli" tip; semena bela ali bež barve, večje velikosti in bolj zaobljenih oblik. Rastline cvetijo v beli barvi, stebla pa so izključno zelena. V primerjavi z "desi" tipom je vsebnost vlaknin nižja, vsebnost sladkorjev pa višja. Omenjeni tip je poznan v našem prostoru.
Črna čičerika (desi tip) je manj zastopana v kmetijski pridelavi in je zato obravnavana kot posebnost ali specialiteta.. Črno obarvana lupina vsebuje večje količine železa in antioksidantov. Seme je izrazitejšega okusa in nekoliko trše lupinice. Kuhanje je dolgotrajnejše. Posledično jo v receptih uporabljajo pretežno v solatah, saj je nekoliko kompaktnejša, priljubljena pa je tudi z morskimi sadeži.
----------------------------------
Upam, da ujamem kakšno bakterijo in tako teh nekaj semen obrodi še za kakšno foto poročilo.
Nazadnje urejal/a juglans 04 Mar 2014 21:40; skupaj popravljeno 1 krat uau, juglans, take kot si ti, je pa res lepo presenetit s kakšnim zanimivim semenom. 
Lepo si jo predstavil. Moje izkušnje s sejanjem čičerike, se lepo vklaplajo v napisano. Sejem jo nakaljeno nekje v aprilu, sem jo že tudi prej, konec marca, je manj občutljiva kot nizki fižol. Prva leta je slabše delala, kot je napisal juglans, lepše dela v sožitju z mikoriznimi glivami. Katere pa se le počasi vzpostavijo v tleh, podobno je pri bobu, pri fižolu in grahu manj. Morda tudi zato ker sta bolj pogosta na naših vrtovih in so mikorize že tam.
V tujini se inkulanti za metuljnice že kar zraven semen lahko naroči. Recimo pri Bountifulgardens ali dtbrownseeds pa še kje. Sploh pri Bountiful gardens imajo zelo dobro ponudbo raznih mikoriznih gliv, tudi razno raznih zanimivih semen, starih sort žit, tudi bolj nenavadnih v glavnem ni da ni, tudi napotkov ne manjka, uporabna stran. V Ameriki čičeriki pravijo garbanzo bean ali chick pea, če boste kaj iskali.
Oh, tole je pa res zanimivo branje! Hvala, juglans! Tudi jaz sem v menjavi dobila nekaj malega semen črne čičerike in zdaj se prav veselim dneva, ko jih bom posejala..._________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Prakticira se tudi kultiviranje bakterij rodu Rhizobium.
Vzameš korenine z gomoljčki, zmešaš z enako količino "sladkorja", to sfermentira in voila.
S pridobljenim preparatom pospešiš okužbo korenin metuljnic.
Najboljše bi bilo seveda vzeti korenine in gomoljčke čičerike, sfermentirat in si prišparat za drugo sezono... lahko pa probate tudi vzeti razne korenine in gomoljčke metuljnic, ki jih je na travniku in drugje polno.
Da bo pripravek čim bolj svež, vzamete korenine in jih zmešate z "sladkorjem" kakšna dva tedna pred setvijo.
Kot sladkor priporočam melaso, naravne sadne sirupe ali rjav moscavado.
Pripravek se redči z vodo, v kateri lahko namočite semena, uporabi se lahko tudi za tretiranje zemlje pred setvijo in po njej.
Za tretiranje zemlje za zdravje gliv in bakterij je pa tudi BIM super.
Pa dober pridelek!
Vzameš korenine z gomoljčki, zmešaš z enako količino "sladkorja", to sfermentira in voila.
S pridobljenim preparatom pospešiš okužbo korenin metuljnic.
Najboljše bi bilo seveda vzeti korenine in gomoljčke čičerike, sfermentirat in si prišparat za drugo sezono... lahko pa probate tudi vzeti razne korenine in gomoljčke metuljnic, ki jih je na travniku in drugje polno.
Da bo pripravek čim bolj svež, vzamete korenine in jih zmešate z "sladkorjem" kakšna dva tedna pred setvijo.
Kot sladkor priporočam melaso, naravne sadne sirupe ali rjav moscavado.
Pripravek se redči z vodo, v kateri lahko namočite semena, uporabi se lahko tudi za tretiranje zemlje pred setvijo in po njej.
Za tretiranje zemlje za zdravje gliv in bakterij je pa tudi BIM super.
Pa dober pridelek!
O fino. Sem malce nadaljeval z brskanjem po spletu v smeri simbiotskih bakterij, nisem pa še prišel do zaključkov.
Enega od teh si mi posredoval ti Zuf. Hvala.
Sicer pa so na TEJ povezavi natančneje navedene vrste teh bakterij v odnosu do posameznih rodov in vrst metuljnic. (na dnu strani je seznam)
Torej, najbolje bo kultivirati kar iz enakih vrst . (za fižol iz gimoljčkov na koreninah fižola itd)
Ivčk, sva že dva.
Enega od teh si mi posredoval ti Zuf. Hvala.
Sicer pa so na TEJ povezavi natančneje navedene vrste teh bakterij v odnosu do posameznih rodov in vrst metuljnic. (na dnu strani je seznam)
Torej, najbolje bo kultivirati kar iz enakih vrst . (za fižol iz gimoljčkov na koreninah fižola itd)
Ivčk, sva že dva.
Hvala za tole, zuf.
Kako jih pa sfermentiraš? Se to zgodi samo od sebe ali moraš prej kaj namočiti? In kje pred uporabo hraniš gomoljčke?_________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Kako jih pa sfermentiraš? Se to zgodi samo od sebe ali moraš prej kaj namočiti? In kje pred uporabo hraniš gomoljčke?_________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
| Aye-Aye je napisal/a: |
| : Prva leta je slabše delala, kot je napisal juglans, lepše dela v sožitju z mikoriznimi glivami. Katere pa se le počasi vzpostavijo v tleh, podobno je pri bobu, pri fižolu in grahu manj. Morda tudi zato ker sta bolj pogosta na naših vrtovih in so mikorize že tam. |
Natanko tako. Grah in fižol sta že stoletja naši rastlini in mikorizne glive so v tleh, za sojo je znano, da na začetku ne uspeva dobro prav zato, ker so tam, od koder izhaja, pač druge mikorizne glive (zanjo) in se mora mikoriza pri nas postopno ustvariti. Mikoriza je simbiontski odnos, ne organizem.
Ivčk, gomoljčke in korenine takoj po tem, ko jih izpuliš, fermenitraš.
Korenine in gomolje je najbolje nabrati v času cvetenja dotične metuljnice.
Fermentacijsko snov lahko hraniš na hladnem in temnem prostoru tudi eno leto.
Kot je omenil juglans, če hočemo narediti dober inokulant za čičeriko, je dobro da vzamemo njene korenine na katerih so gomoljčki v času cvetenja.
Glede na to, da v tem času nimamo gomoljčkov in korenin čičerike, bi lahko poizkusili s koreninami in gomoljčki travnih metuljnic, škoditi ne more.
Za vnaprej pa lahko v času cvetenja čičerike naredimo fermentacijsko snov in si jo shranimo do pomladi.
Kako fermentirat pravkar nabrane gomoljčke in korenine?
Eno enoto teh korenin zmešamo z eno enoto "sladkorja" in fermentacija se bo zgodila nekje na sobni temperaturi.
Kakšen teden kasneje bo gotovo.
Od tu dalje lahko hraniš nekje na hladnem, ali pa se uporabi in sicer - vzameš eno enoto fermentacijske snovi in jo zmešaš z tremi enotami vodem daš na sobno temperaturo.
Počakaš par dni, zgodila se bo dodatna fermentacija, mikrobi bodo obogatili vodo.
Po parih dneh vzameš dve žlice te fermentacijske tekočine in jo zmešaš v 4 litre vode.
V tej raztopini nakališ seme, ki ga želiš inokulirati, z njo pa lahko tudi tretiraš vrtno zemljo na kateri bo rastlina rasla.
Korenine in gomolje je najbolje nabrati v času cvetenja dotične metuljnice.
Fermentacijsko snov lahko hraniš na hladnem in temnem prostoru tudi eno leto.
Kot je omenil juglans, če hočemo narediti dober inokulant za čičeriko, je dobro da vzamemo njene korenine na katerih so gomoljčki v času cvetenja.
Glede na to, da v tem času nimamo gomoljčkov in korenin čičerike, bi lahko poizkusili s koreninami in gomoljčki travnih metuljnic, škoditi ne more.
Za vnaprej pa lahko v času cvetenja čičerike naredimo fermentacijsko snov in si jo shranimo do pomladi.
Kako fermentirat pravkar nabrane gomoljčke in korenine?
Eno enoto teh korenin zmešamo z eno enoto "sladkorja" in fermentacija se bo zgodila nekje na sobni temperaturi.
Kakšen teden kasneje bo gotovo.
Od tu dalje lahko hraniš nekje na hladnem, ali pa se uporabi in sicer - vzameš eno enoto fermentacijske snovi in jo zmešaš z tremi enotami vodem daš na sobno temperaturo.
Počakaš par dni, zgodila se bo dodatna fermentacija, mikrobi bodo obogatili vodo.
Po parih dneh vzameš dve žlice te fermentacijske tekočine in jo zmešaš v 4 litre vode.
V tej raztopini nakališ seme, ki ga želiš inokulirati, z njo pa lahko tudi tretiraš vrtno zemljo na kateri bo rastlina rasla.