Marmelada iz grozdja

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[muha]

Tole je trenutno dovolj aktualno, da odpiram novo temo.



Včeraj je bil lep topel dan, naša jurka diši, kot zlepa ne, ni še razpokana, ni prizadetih jagod, ni še (preveč) obiskovalcev, kvečjemu sem in tja kaka čebela, napoveduje se deževje pa sem šla nabrat en ajmer grozdov. Ostalo bom prepustila kar čebelam, jim bo treba dodajat manj sladkorja .

Recept:

metuljc je napisal/a:

Jaz sem vsako jagodo (imam debeloplodno izabelo) -posebej stisnila, da je vsebina s peškami izskočila. -To sem skuhala, -preko cedila precedila, da so na njem ostale le peške. -Lupine sem skuhala posebej, oboje združila, s paličnim zmiksala, sladkala, - .......in naredila marmelado. Ja, je malo dela, če se dela zunaj, ni težav, ker pač ni kaj dosti čiščenja potem, marmelada je pa izjemna in ni odpadkov, ki se jim ne moreš izogniti, če pasiraš cele prekuhane jagode. Žal v tem primeru ostane lep del lupin na cedilu. V dobri uri sem pripravila toliko "materiala", da je nastalo 3,5 litra zmiksane mase, preden sem dodala sladkor. ps: ne vem,. če je to najlažji način, zame je učinkovit in se ga držim.

Zamuden ,a se splača! Pozimi, ko odprem kozarec, je kot bi imela v rokah svež grozd s trte. Letos je grozdje tako sladko, da bi šlo tudi brez dodanega sladkorja. Količina je bila precejšnja, pa sem lupine kar nekuhane zmiksala v multipraktiku. Zanimivo je bilo opazovati, kako močno barvo so dodale dotedaj zelenkasti masi.

[metuljc]

O, muha, super. Mene še čaka. Prejšnji vikend jagode še jiso hotele od peclja, čeprav so bile že kar sladke.

[muha]

Še to:

ravno lupine so tiste, ki dajo marmeladi značilen okus in tudi precejšen delež sladkobe in seveda barve. Sredica je kiselkasta in nevtralnega okusa.

Prvi poskus je bil, da sem prepasirala kuhane jagode. Okus nič posebnega, ni bilo zaznati, da je od jurke.

Drugi poskus je bil, da sem v multipraktiku zmiksala sveže jagode, skuhala in potem prepasirala. Okus nekoliko boljši, a še vedno ne tak, kot po receptu od metuljc. Plus tega je multipraktik razcefral še peške in so najdrobnejši delčki šli skozi sito. Če sem vzela najbolj gostega, je šlo premalo skozi, pri malček redkejšem so šli skozi še delčki pešk. Zoprno je, ko potem, ko ješ, ne veš, ali si začutil košček peške ali pa odkrušenega zoba. Zato se sedaj raje potrudim, če se že odločim delati marmelado. Redko jo, a je letos grozdje kar vabilo in klicalo naj ne prepustim vsega materi naravi.