Naravna zaščita vrtnic

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[1vrtnica]

Nekje na forumu sem že pisala, da bom letos poskusila moje vrtnice zaščititi z naravnimi sredstvi. Dovolj mi je črnih peg, odpadanja listja ob koncu poletja in kar je še podobnih radosti. Sicer ne morem reči, da je pri meni problem neobvladljiv, prej nasprotno. Ker pretežno sadim stare sorte vrtnic, je bilo precej vrtnic popolnoma brez bolezni do konca sezone. Ne pa vse, zato sem se odločila, da želim zaščititi tudi tiste revice, ki same očitno ne zmorejo.

Danes sem vse svoje vrtnice poškropila z bakrom, KOCIDE DF. Upam, da zadnjič. Uporabila sem ga za dezinfekcijo, proti ostankom lanskoletnih bolezni. V nadaljevanju tega leta pridejo v poštev le še naravna sredstva.

Moj poskus sem si zamislila takole:
- vrt bom razdelila ne sektorje
- sektorje bom izbrala tako, da bo v vsakem rasel čimvečji nabor različnih razredov vrtnic, saj me zanima, če različna sredstva različno delujejo na posamezne razrede v različnih delih vrta
- sektorje bom škropila z izbranimi naravnimi sredstvi
- glede dinamike škropljenja se še nisem odločila, če bi vse enakočasno ali bi tudi tu poskusila različno (n.pr. nekatere na 14 dni, druge tedensko)
- rezultate si bom zapisovala
- in seveda poročala na forumu, da boste od mojih 'uspehov' imeli kaj tudi drugi.

Upam, da bodo moje vrtnice zadovoljne....

Citiram:

Garden-ja: Če ti kaj pomaga kako je pri meni: pri damaščankah in galkah sem jaz opazila rjo, nekatere galke pa so magnet za belo plesen (oidij) druge pa so čisto imune čeprav rastejo zraven. Črne pegavosti praktično ne poznajo. Angležinje in moderne sorte črna listna pegavost in oidij. Burbonke bolj oidij kot drugo. Hibridne muškatke nič, popolnoma zdrave tako kot tudi noazete in ramblerce. Portlandke črna listna pegavost, samo Arthur de Sansal tudi oidij. Bengalke večinoma popolnoma zdrave, nekatere proti koncu sezone nekaj oidija.

[1vrtnica]

27 Apr 2012
Danes sem začela z mojim napovedanim 'poizkusom'. Škropila sem z:
- Ulmasud, koncentracija po navodilih, 10g/l, sektorji 1-5
- Agrostemin, močnejša koncentracija, 50g/1,5 l, sektorji 6-9
Ker sem opazila tudi prve uši, sem v obe raztopini dodala še nekaj kapljic Neem-Azala. Lani je to pomagalo, upam, da bo tudi letos pregnalo uši.
_________________

[1vrtnica]

03 Maj 2012
Uši se razvijajo sproti, zato sem nenačrtovano morala ojačati škropljenje z neemom na vsake 3 dni. Na navodilih sicer piše, da je to tudi delno sistemik, ampak zaenkrat sem mi zdi, da deluje predvsem kontaktno.

Razmišljam, da bi morda tudi škropljenje z neemom morala začeti preventivno že preden se uši sploh pojavijo, saj rastlina najbrž za sistemsko delovanje rabi nekaj časa.

Razen uši je zaenkrat pri meni ostalo ok

Citiram:

Garden-ja: Sistemsko deluje že v nekaj urah tako da brez skrbi, je pa vprašanje, koliko je neem res sistemik, zagotovo ni v "klasičnem smislu". Ne vem, kako je pri teh naravnih sredstvih, ampak jaz raje počakam, da se pojavijo in potem škropim sicer jih kar naprej nekje dobivam in jih moram škropit zdaj tu zdaj tam. So pa tipična sezonska nadloga, kasneje prenehajo.

[1vrtnica]

03 Maj 2012
Sem vmes že pogruntala, da bom sproti, ko škropim ostale, škropila tudi najbolj senčen del vrta, kjer se listi na vrtnicah šele razvijajo in še ni sledu o popkih in ušeh. Me res zanima, če bo na njih neem deloval kot sistemik.

Moj 'poizkus' torej pod težo sprotnih nepredvidenih okoliščin in dejstev dobiva nove razsežnosti..

Citiram:

Garden-ja: Kopiram še sem: Garden-ja je napisal/a: Zdaj pa še nekaj o našem predavanju. Vrtnarija je pred 12 leti, po enem letu konvencionalnega gojenja, prešla na popolnoma organski način pridelave sadik in je le ena od dveh, ki imajo tudi certifikat organske vzgoje. Njihov največji problem je plevel. Rešujejo ga s popolnoma mehanizirano pridelavo saj imajo traktorje na GPS sistem, ki delajo do centimetra natančno. Tako mehansko sadijo sadike in jih tudi okopavajo. Cepijo pa še vedno na roke. Very Happy Gnojijo s hlevskim gnojem, ki se mu zdi najbolj optimalno gnojilo, zraven pa dodajajo še gnojilo, pridobljeno s tropin, saj tropine odlično oživijo zemeljske mikroorganizme, ki so za zdravje vrtnic izrednega pomena. Zato odsvetuje kakršnokoli mineralno gnojilo, ki jih s časom pobije čeprav zemlji doda glavne hranilne snovi (NPK). Vse ostalo prepuščajo naravi, ne škropijo z nikakršnim sredstvo, niti biološkim ne. Glede bolezni je predavatelj poveda, da jih imajo določene rastline v genih in tem ne moreš pomagati saj tako ali drugače zbolijo. Kljub temu uspevajo dalje. Seveda za posamezno boleznijo lahko zbolijo tudi druge rastline, ki sicer ne bi, to pa zato, ker ne rastejo v ustreznih pogojih. Torej je potrebno vsako vrtnico posaditi na njej primerno mesto in jo predvsem ustrezno prehraniti. V ta namen v njihovi vrtnariji prodajajo gnojilne mešanice po receptu in sicer za 5 različnih tipov zemlje in za različne stadije rastlin (za ukoreninjanje pravkar posajenih, za rast, za zrele rastline,...). Vse živali, ki živijo na vrtnicah, mirno pustijo pri življenju. Predavatelj trdi, da za škodljivce ustrezno poskrbijo njihovi predatorji, ki v vrt pridejo v roku par let od tega, ko se odločimo za tak način gojenja rastlin. Predstavil nam je cel kup posameznih živalic, večinoma osic, ki poskrbijo za gosenice, ki nam obžirajo listje, in ličinke pikapolonic in tenčaric, ki jedo listne uši in tripse. Če uničimo listne uši, ni pikapolonic in tenčaric, ki bi kasneje pospravile tripse, ki jih je sicer z insekticidi zelo težko zatreti. Predatorje v svoj vrt privabimo tudi tako, da v vrt ali v okolico posadimo veliko travniških rastlin (na projekciji je bil rman), botaničnih vrtnic in vrtnic z enojnimi cvetovi. Okolje jim uredimo tako, da jim pripravimo tudi področje, kjer lahko prezimijo (dračje, nanešeno na kupe, posebni izdelani hoteli za žuželke, navrtani hlodi). V vrt moramo privabiti tudi čimveč ptic, ki so edini predator raznih večjih hroščev, za primer je dal japonskega hrošča. Zelo koristni so tudi netopirji. Po predavanju smo lahko tudi postavljali vprašanja. Povedal je, da pri njih cvetijo na R. canino in na R. multifloro, R. laxa se mu ne zdi primerna. Potaknjenci za komercialno pridelavo niso primerni, meni tudi, da vrtnice, vzgojene s potaknjencev, večinoma niso tako lepo raščene kot cepljene, z izjemo nekaterih starih sort. Vprašala sem ga, kako rešuje problem sajenja vrtnic na isto površino. Povedal je, da pojav ni viden pri vseh sortah, da se včasih lahko komot posadi na isto mesto, da pa problem lahko rešimo tako, da sadiko posadimo v zemljo s kartonom, karton v dveh letih razpade, to je pa tudi čas, ko zemeljske gljive prejšnje vrtnice ne bodo več napadale na novo posajeno. Po predavanju smo se vse tri ustavile še pri njemu (eno uro?) in ga zasliševale o vsem možnem, tudi o sportih, predvsem pa o naših črnih prašičih in rilčkarjih. Poezija je poiskala fotografije na našem forumu saj živali po opisu ni poznal, tudi sicer je rekel, da jih ni še nikoli videl. Poškodbe, ki jih pusti rilčkar na peclju, je najprej hotel pripisati gljivični okužbi, potem pa je Poezija pokazala svoje fotografije in povedala, da je rilčkarja dobila na delu (jo je zelo pohvalil in prosil, če mu fotografije pošlje na mail) in je rekel, da se bo pozanimal o njem. Svetoval nam je, da se o njem pozanimamo pri Paulu Zimmermanu na blogu (Jamain, boš ti?), in povedal, da je problem verjetno v tem, ker ta zalega nima naravnega škodljivca. Zimmerman take težave rešuje s škropljenjem s cedrovim oljem. Za našega črnega hrošča pa je priporočal privabljanje ptic in netopirjev (dokler nismo pokazale, kaj naredi s cveta, je trdil, da neke hude škode ne naredi in da ga lahko kar pustimo), potem pa je dobil odlično idejo. Glede na to, da na rastline verjetno prileti ponoči in da ga očitno privlači svetla barva, je predlagal, da se v bližino vrtničnih gred ponoči razpre belo rjuho, pod njo pa neke vrste osvetlitev. Hrošči se bodo proti jutri nabrali na njej. Bomo poskusili? Gospod je bil zelo prijeten in predvsem zelo dostopen, jaz sem bila nad predavanjem navdušena. Zdaj pa vabim Poezijo in tanjo77, da me dopolnita. Jutri bom dodala še latinska imena nekaterih živali, ki so nam v vrtu v pomoč, in povezavo na youtube, kjer je videti, kako osice uničujejo gosenice. Poezija je napisal/a: Sem vedela, da boš to dobro napisala, si pa res dobro vse zajela. Samo povdarila bi, da je za podlago rosa laxa rekel celo, da je najslabša podlaga za vrtnice. Garden-ja verjetno si mislila za drugo podlago Rubiginoso. Za multifloro sem ga jaz vprašala (jo imam doma) je rekel, da je v redu za nas, pri njih pa ne pride v poštev zaradi vetra, ker jo lahko izruva. To me je sicer zelo začudilo, si ne bi mislila, da je tako mogočna kot je multiflora lahko tako šibka pri vetru. Še sedaj mi ni jasno ali je poleg podlage Rosa Canina rekel še podlaga Rubiginosa toda katera jih je morje, kot tudi R.Canina, bi ga bilo dobro še enkrat vprašati. No jaz bom gotovo letos kaj cepila na bližnji grm šipka. Ko je prešel na škodljivce je bila prva slika vrtnice z ušmi in je rekel. Sedaj mislite, da so to sovražniki vaših vrtnic, na koncu predavanja boste videli da ni tako. In zakaj je to rekel? Ker je to lahko hrana dobrim žuželkam, ker lahko te žuželke naredijo tudi nekaj dobrega za nas, ko niti pomislimo ne. Veliko je namreč žuželk katere so koristne. Mi bi pa vse poteptali. Upam da bo Garden-ja našla kakšne slike teh koristnih živalic in ko jih bomo videli bomo rekli a ta je pa tadobra? V bistvu smo bili vsi malo presenečeni, da ne uporabljajo prav nobene zaščite. Mislila sem, da uporabljajo bio pripravke, ampak nič. Njihov cilj je ustvariti okolje, ki bo prijazno tako živalicam kot rastlinam. V bistvu bi človek moral (spet) spoznavati harmonijo v naravi, kjer je vse štimalo in kjer so naravne selekcije, kjer se nobena vrsta ne preveč namnoži. Vse to je opisoval Sepp Holzen v dveh njegovih knjigah. Če je še niste brali vam jo priporočam. V prvi knjigi, ki sem jo brala opisuje malo več življenjepisa in nekaj malega v praksi v drugi, katero pa še nisem pa je baje bolj konkretni praktični prikaz ustvarjanja harmonije v naravi na naravni način. Ta knjiga je meni osebno odprla obzorja v smeri, da je treba opazovati naravo in se od nje učiti. Od takrat naprej gledam tudi jaz drugače na vse skupaj. Npr. tam kjer raste akacija raste ob deblu večji regrat, večje jagode, ob skali enako itd. Pisal je tudi o škropivih kaj je bilo, ko ni škropil in kaj se je obrnilo na glavo, ko je začel škropiti sadno drevje. Če ubijemo nekega sovražnika, se lahko pojavi še v večjih količinah. Vedno narava vrača udarec, kakorkoli obrnemo. Vprašanje pa je ali mi lahko na našem vrtu, ki je lahko tudi majhna površina ustvarimo tako simbiozo, če pa je vse okrog njega po starem. Po moje zelo težko, ampak dovolj zagreti bodo poizkusili. Zato je treba predvsem množično spremeniti pogled na vse skupaj in začeti spoštovati naravo. Ne bo takoj rezultatov. Prvo leto, ko je ta vrtnarija na Nizozemskem prešla na naravno vzgojo vrtnic je bilo drugače kot sedaj. Za ta prehod rabi neki čas. Pravkar sem prebrala v sveži knjigici od Matjaža Kmecla v odstavku, kjer omenja Kordesovo žlahtniteljsko hišo. Ob obisku DLVS so bili tudi v tej hiši in Thomas Proll je rekel, da so polja na katerih raste vsaj pol milijona vrtnic nehali škropiti leta 1990 (deloma že prej, tako kot tudi Meilland). V začetku je bilo na njih videti le kak otoček zdravih rastlin. Te, katere so takrat kazale znake odpornosti, so bile kasnejši izbrani material za nadaljne delo. Glede predavanja sem tudi jaz zelo zadovoljna, upam samo da bomo sledili temu zgledu. Očitno so rezultati te vrtnarije zelo dobri, saj je rekel, da redko kdaj vidi kako živalico na vrtnici in takrat skoči po fotoaparat... Wink Garden-ja je napisal/a: Ja, Rubiginosa, je bila druga. Glede Muliflore pa sem jaz razumela, da ni tak problem sama podlaga ampak to, da jim veter na poljih polomi rastline, ko jih pripravljajo za podlage. Potem ko je enkrat rastlina cepljena na Rubiginoso, je enako ustrezna kot Canina, ki pa rada izrašča in je prvi dve leti potrebno biti pozoren in redno odstranjevati izrastke potem je pa mir. Pozabila sem povedati, da je rekel, da imajo oni v eni vrsti kar nekaj različnih sort vrtnic in da nikoli ne sadijo ene sorte v eno ali celo več vrst. Torej se gredo tudi tu biodiverziteto. Jaz sicer ne čisto verjamem, da ne uporabljajo prav ničesar ničesar, ker bi jim sicer mlade rastline oidij lahko čisto uničil, varstvo pa je lahko čisto povsem naravno in omogoča ohranitev certifikata. Da se škodljivci sami od sebe odstranijo, sem opazila tudi jaz, že lani sem za drugo rundo uši rekla, da bodo itak s časom šle same in tako je tudi bilo, oidij pa sam od sebe recimo ne gre in situacijo samo poslabša. So seveda sorte, ki se kljub oidiju čisto normalno držijo in jim nič ne škodi (recimo banksie ali Dorothy Perkins in Super Dorothy), nekatere pa lahko čisto uniči. 1vrtnica je napisal/a: Super ste tole zapisale in zelo mi je žal, da nisem mogla biti z vami. Tole bi bilo vredno poti iz Mb na obalo. Tudi jaz že nekaj časa razmišljam o tem, kako namesto zdravil za bolezni vzpodbuditi naravno odpornost vrtnic. Prepričana sem namreč, da mora to funkcionirati podobno kot pri ljudeh - lahko krepimo odpornost organizma ali pa se zdravimo potem, ko že obolimo. In tudi, ko že obolimo, se lahko zdravimo n.pr. z antibiotiki ali z naravnimi zdravili. In kljub temu, da dosti sploh milejših bolezni lahko pozdravimo brez antibiotikov, se še vedno zatekamo k njim. Tako je krog bolezni sklenjen, saj sami sebi uničimo naravno odpornost. Tako ravnanje pripisujem delno vzgoji, delno pomanjkanju znanja, delno komoditeti, saj je lažje vzeti zdravilo ali dve kot pa nekoliko dlje delati na pridobivanju odpornosti, delno pa tudi prenašanju odgovornosti za zdravje na zdravnika, češ, on že ve, namesto da bi si priznali, da smo za svoje zdravje odgovorni sami. Kakorkoli, da se preveč ne razpišem na to temo, po mojem se da podobno doseči tudi pri vrtnicah. In tole predavanje je šlo točno v to smer. Nisem vedela za to vrtnarijo in za tak način vzgoje vrtnic, bom pa poiskala še kaj več informacij na to temo. Vsekakor bom še naprej vztrajala pri mojem poskusu zaščite vrtnic, saj sem zdaj še bolj prepričana, da to gre, le način je treba najti.

Citiram:

Članica prilaga sliki in sprašuje, kaj je to in kako pomagati rastlini.

Citiram:

Garden-ja: Zadnja slika je predstadij oidija (bele plesni), liste obriši z recimo mešanico polnomastnega nehomogeniziranega mleka in vode (1:1) ali pa s Plantellinim pripravkom proti plesnim, prva slika me spominja na stisko korenin (si sadila v dovolj veliko luknjo, kaj je prej tam raslo?), ostalo pa je sončni ožig. So bile sajene jeseni ali presajane na pomlad?

Citiram:

Član pravi, da je najbolje, če jih obriše z mešanico vode in mleka vendar naj pazi, da jih bo obrisala ali zgodaj zjutraj ali pa pozno popoldan - zaradi sonca. Liste, ki so zelo poškodovani - ožgani pa je najbolje postriči. Če je vrtnica bolj občutljiva ji lahko okrepiš odpornost z izvlečkom iz kopriv (Koprive namočiš v vodo, pustiš stati 1 dan in odcediš). S pripravkom jih prav tako škropiš zgodaj zjutraj ali pozno zvečer

Citiram:

Garden-ja: Tole še dolgujem s predavanja. Prva zelo koristna živalca je najezdnik, predatorska osica, ki napada predvsem listne uši, razen njih pa tudi kaparje in druge drobne gostitelje. Samičke znesejo v vsako ličinko listne uši po eno jajčece.Jajčece se preobrazi v ličinko, katera od znotraj požre ličinko listne uši, tako da ostane samo še njen ovoj (mumija)Ko larve dozorijo, iz vsake mumije izleze odrasla osica.Velikokrat na listih lahko opazimo prazne kožice larv listnih uši (mumije) ki kažejo okroglo luknjico, skozi katero je izlezla nova osica. Naslednja živalca je bila predstavljena kot hooverfly. Kot sliko sem našla tole: Nisem ravno profi ampak jaz v tej prepozna trepetavko, oso, ki jo prepoznamo po tem, da se večkrat zadrži na istem mestu v zraku in ne leti levo in desno tako kot ostale ose. Tudi ona je zelo koristna, saj je listne uši. Naslednja zelo koristna žival je tenčičarica. Mila, zelena živalica, ki jo zagotovo že poznate, ki pospravlja uši in pršice. To, da pikapolonica je uši, vsi vemo, verjetno tudi to, da so njene ličinke še veliko bolj požrešne, morda pa ne vemo, kako ličinke izgledajo. Da jih ne bomo zamenjali za stenice. Še filmček, kako predatorske osice napadejo gosenico. Ki pravtako ni škodljivec, ker nudi hrano ravno tem predatorskim osicam, ki se spravljajo ne samo na gosenice ampak tudi na uši. http://www.youtube.com/watch?v=vMG-LWyNcAs

[1vrtnica]

09 Maj 2012
Uši pri meni skoraj več ni. Ne vem sicer, če zaradi neem olja ali bi izginile tudi brez njega, vsekakor pa pod težo prebranega iz predavanja o organski vzgoji vrtnic proti ušem letos ne bom več škropila.

Za drugo leto bom morda res poizkusila pustiti vrtnice brez škropljenja proti ušem, pa da vidim, kaj bo nastalo.

[1vrtnica]

26 Jun 2012 18:31
Danes sem opravila 4.preventivno škropljenje, a sem nekoliko spremenila sistem.

Pred škropljenjem vedno opravim obhod in vrtnice pregledam. Danes sem našla 13 sort s črno pegavostjo, od tega 3 močno, ostale le zmerno. Obolelost sort je trenutno torej cca 10%. Ko sem pogledala, s čim sem sektorje, kjer rastejo škropila, sem presenečeno ugotovila, da sem prav vse škropila z Agrosteminom! Slučaj? Težko.

Obolela trenutno ni še nobena škropljena z Ulmasudom. Zato sem danes pri vseh vrtnicah prenehala škropiti z Agrosteminom in škropila le še z Ulmasudom. Konec poletja je sicer še daleč in še marsikaj se lahko zgodi, a upam na najboljše.

Citiram:

MatejaSG: Javljam, da sem letos vsega 2 x poškropila z Neem tonikom in na mojih vrtnicah razen na Orpheline de Juliet , ki jo je napadla siva plesen ko je že odcvetela, ni videti nobene bolezni. Moram kar potrkat, že lani je bilo isto. Proti ušem (in drugi gomazeči golazni v obliki rilčarjev in ščitkarjev) sem enkrat samkrat v začetku maja škropila s Calaflorjem, sedaj pa so uši očitno zaključile z eno od razvojni faz in izginile kot so prišle. Le tu in tam se najde še kakšen vrh poln uši, pa ga raje osmukam. Če bo tako naprej, sem lahko zelo zadovoljna. Do nadaljnega ostajam pri Neem toniku.

[1vrtnica]

13 Avg 2012
Do sedaj sem vrtnice škropila 6x. Stanje obolelosti se je od zadnjega zapisa precej spremenilo. Ker je moj seznam vrtnic predolg, da bi opisala njeno stanje za prav vsako, bom navedla samo nabolj in najmanj obolele. Vključene še niso nekatere novinke, ki so še premajhne za opazovanje.

Popolnoma brez bolezni so prav vse hibridne muškatke iz mojega seznama. Prav razveseljivo, saj so edini razred, za katerega lahko zapišem enak rezultat za prav vse pripadnice. Presenetilo me je tudi nekaj angležinj, ki so prav tako popolnoma zdrave - Constance Spry, Scepter d'Isle, golden Celebration, Strawberry Hill. Zdrave so še R.Mundi, R.Gallica Officinalis, Ohl, Miranda, Comte de Chambord, R.Sancta, Leveson Gower, Konigin von Danemark, Pink Leda, Duchess of Portland, Salet, Sally Holmes, Paul Ricault, Delambre, President de Seze, Fairy, Complicata, Bobby James. Čez prst je to 25% mojih sort!

Nekoliko obolele predvsem s črno pegavostjo vendar še vedno precej bolje kot lani, so Heritage, Imperatrice Josephine, Jacques Cartier, Mme. E.Calvat, Radio Times, Souv. de la Mailmaison.

Ti dve skupini so očitno zmagovalke letošnje sezone, ki so imele od preizkušanega pristopa največ.

Najslabše so jo z zelo močno obolelostjo odnesle Winchester Cathedral, Graham Thomas, The Prince, Evelyn, Leonardo da Vinci, Rose de Rescht, Juno, Prince Charles de Aremberg, Astronomia, Mme. Hardy, Village Maid, Reveil, Viridiflora, Bullata, Anais Segales, Mme. Piere Oger, Baron Gonella, Kazanlik, Paul's Himalayan Musk. Louise Odier. Takole čez prst torej cca 20% precej obolelih, kar se mi sploh ne zdi tako slabo, saj to pomeni, da je ostalih 80% sprejemljivih ali celo zdravih. In to je zame rezultat, zaradi katerega kaže nadaljevati, saj zaradi le 20% bolnikov res ne bom sipala kemije po vseh.

V tej skupini so me presenetile predvsem težave Rose de Rescht in Leonarda da Vincija, ki lani nista imela toliko težav, pri ostalih so se pravzaprav ponovile že lanske.

Vse ostale vrtnice so nekje vmes med temi skupinami, torej niso popolnoma zdrave, ni pa tudi popolne panike.

Zaključek: še bo treba iskat nove načine zaščite!!!!

Za nekatere vrtnice je bilo izgleda to, kar so dobile letos dovolj, za druge pa ne. Dobra plat tega spremljanja je, da sedaj vsaj vem, katere moram obravnavati drugače. Še vedno sem namreč prepričana, da se z naravnimi sredstvi da, samo najti bom izgleda morala ta pravo za prav vsako rastlino.

Na začetku sem mislila, da bo to bolj enostavno, in da se bo dalo kaj sklepati o primernosti zaščitnega oz. preventivnega sredstva glede na razred vrtnice in lego. A žal ni tako, to bi bilo res enostavno. Ne pustijo se popredalčkati, vsaka hoče pozornost zase. Tako pač je s kraljicami.....

Citiram:

TanjaTT: Pridna in dosledna si s tem svojim zapisovanjem , sledenjem in obravnavanjem sort vrtnic glede bolezni in škropljenja Smile ,vidiš je pa tako, da je vsaka slaba stvar za nekaj dobra,npr. pri meni ni skoraj nič bolezni,pa tudi cvetov ni in novih poganjkov ne ,nekaj malega črne pegavosti se je pojavilo že maja in junija, ko je bilo še kaj dežja in vlage,takrat sem tudi nekaj škropila, v glavnem z bakrom in to je to.Iz tega lahko zakljućimo,da je obnašanje in dovzetnost za bolezen vsake vrtnice zelo odvisna od pogojev v katerih raste in klime same,tako, da so vsi opisi in priporočila, ki jih beremo na netu,zelo, zelo okvirni. in da lahko vidimo, kako se bo posamezna vrtnica obnašala, šele, ko jo doma posadimo .

Citiram:

Poezija: Da je to res, da se vrtnica obnaša od pogojev pove tudi moj primer Mary Rose. Zasajeno sem imela eno rastlino na zahodni strani, kjer je dokaj zračno z malenkost sence popoldan. Dve drugi sadiki ena v redu, druga mala, ki sem jo dobila gratis, pa sta bili zasajeni ob veliki škarpi na drugem mestu. Škarpa jim je delala senco in nista dobili jutranjega sonca, pa tudi malo popoldanskega zaradi velike fige, ki je sicer ni zasajena čisto blizu a vseeno jim odžira sonce. Predvsem zaradi škarpe mi na tej gredici obolevajo tako dve burbonke, kot obe Mary Rose, edina Alba, ki je zasajena najbolj blizu škarpe, ter 4 kitajke Irene Waats. Vse za črno pegavostjo, burbonke tudi za plesnijo. Trenutno so se ob zalivanju malo popravile. Tisto tamalo Mary Rose sem posadila ob tisti na zahodu, ki je brez bolezni in sedaj je tudi ta mala povsem brez bolezni. To pove vse. Škarpa pa je visoka kaka 2,5 m.

Citiram:

TanjaTT: A to misliš škarpo pri dohodu na desno ? Ja zna bit, da tam zrak res premalo kroži,ker je nekako omejeno vse skupaj Sad in izgleda, da prav nobena sorta ne mara, da je utesnjena,čeprav, ko gledam slike tujih vrtov,je veliko takih primerov, ko rastejo na parcelah ograjenih okrog in okrog z zidovi, živimi mejami in pregradami,pa kar divjajo in se bujno prepletajo med seboj kdo ve ???

Citiram:

Poezija: Ja, prav tam mislim. Saj bi tudi te uspevale, če bi škarpa bila za njimi. Spet odvisno kje je.

Ja, saj, to je to, res ne moreš vedet in prav nobenega pravila ni.

Moje angležinje so večinoma posajene na eni gredi, sončni, torej v istih pogojih in so ene ok, druge pa nikakor. Bolj zdrave in lepše se mi zdijo tiste, ki ratsejo malo stran bolj v senci. Za angležinje tako pravijo, da imajo rade malo sence in prevsem dovolj dežja.

Zna nekaj bit tudi na tem, da so vrtnice rade same. Tri imam posajene tako, da so same, vsaka v svojem krogu sredi trate. Te tri so vse zdrave. druge nimajo take sreče, so bolj kot ne stiščane skupaj. Bomo videli, kako bo naprej. se mi zdi, da tudi s starostjo malo pridobijo na odpornosti.

[1vrtnica]

Letos nisem bila tako pridna z zapisovanjem kot lani, nekaj zaradi pomajkanja časa, nekaj pa zato, ker sem po nekem trenutnem navdihu moje preizkušanje popolnoma poenostavila.

Letos vrtnic nisem niti gnojila niti škropila, s prav ničemer!!! In zdaj z zanimanjem spremljam razvoj dgodkov.

Trenutno je stanje tako, da uši pri meni praktični ni!!! Lani v tem času so kar gomazele po vseh vrtnicah.

Ostale bolezni se tako razvijejo šele po cvetenju in res me zanima, kako bo. Spremljala pa bom tudi količino cvetenja in pocvetanja posameznih sort. Še dobro, da imam toliko fotografij in lahko primerjam. [/b]

[1vrtnica]

Danes mi je pa prav zaigralo srce. Popoldne sem si vzela urico zase in na gugalnici v moji z dišečimi vrtnicami obraščajočimi se utici v miru prelistala revijo, ki sva jo Bobolino našli ob obisku rožnika v Badenu. Naslov je 'Ekološka zaščita vrtnic'.

Ta revija je bila zame pravi zadetek v polno. Nisem vedela, da so v Badenu in Tullnu pravzaprav izvajali podoben poskus, kot sem ga na svojih vrtnicah v lanskem letu izvajala jaz. Testirali so učinkovitost uporabe ekoloških zaščitnih sredstev pri vrtnicah. Kar greben mi je zrasel, ko sem brala, da so vzeli podobno sistematiko kot jaz in da so tudi ugotovitve take, kot sem o njih razmišljala že jaz. MOJ OBČUTEK ME TOREJ TUDI TOKRAT NI PUSTIL NA CEDILU!!!

Daje me čas, zato bom tokrat samo na hitro zapisala povzetke ugotovitev, kaj več pa kdaj pozimi, ko ne bo toliko drugih tem.

1. priporočajo organska gnojila spomladi

2. svetujejo redno škropljenje na 1-2 tedna!!!! z naravnimi sredstvi, ki jačajo odpornost vrtnic!!!! od sredine aprila naprej

3. redno škropljenje je potrebno do konca julija

4. najbolje se obnese kombinacija različnih sredstev; natančen učinek je precej odvisen tudi od mikroklime, zato se 'eksperimentiranju' ne da izogniti; ni torej le enega pravila za vse, tako kot tudi pri boleznih ljudi ne!

5. tak način aktivira lastne zaščitne potenciale rastlin ter potenciale koristnih žuželk, ki lahko pomagajo ščititi rastline.

Raziskavo so izvajali v okviru 4 leta trajajočega projekta v rozariju Baden in mestu Tulln s pomočjo Inštituta za zaščito rastlin dunajske Univerze za rastlinske kulture. Vsako leto so testirali 6-10 različnih variant zaščite.

Dekleta in seveda fantje, predlagam, da tudi mi še odločneje krenemo v to smer!!!!!_________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)Nazadnje urejal/a 1vrtnica 17 Jun 2013 22:39; skupaj popravljeno 1 krat