Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Izlet v rožnik Francnlov Kuk
Moderator: Melona
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Izlet v rožnik Francnlov Kuk
(Prenos iz arhiva)
Včeraj je bil dan za dušo.
Za vse tiste, ki niste bili z nami, in za vse tiste, ki ste želeli, pa niste mogli, sem pripravila par besed o vrtu Francnlov kuk.
Že ko je Arena predstavila ime svojega vrta, sem se spraševala, kam kuka. Franceljna sicer nismo srečale (ne bi imele nič proti, če bi bil kak brhek vrtnar kje), sem pa zagotovo ugotovila, kam se z vrta kuka.
Pogled z vrta nima nič za zavidati pogledu na morje.
Ah tukaj bi pa jaz zlahka živela … če bi le voda bila malo toplejša.
Arenin rožnik je od njenega doma oddaljen kar nekaj minut vožnje mu pa to ni čisto nič opaziti. Vse je tako kot da bi bil nekdo samo korak stran, vse tako kot da je nekdo stalno prisoten. No pa saj verjetno tudi je.
Arena nas je presenetila z raznolikostjo rastlin in Poezija se še zdaj ni pobrala od šoka, ko je opazila zaboje in zaboje sejančkov vrtnic. Arena ni namreč tega nikomur nikoli povedala.
Ogledali smo si posamezne sorte, mimogrede identificirali tiste, ki jim Arena ni vedela imena, vedela pa je, od kje jih je dobila tako da to ni bil tako hud problem.
Mimogrede, tista plezalka, za katero sem ti obljubila ime, ki mi ravno tisti hip ni prišlo na misel, je Catherine Guillot.
Arena je okoli bogato zasajenega zelenjavnega vrta posadila otočke z vrtnicami. Na sredini otočka so lesena ogrodja, ki nosijo plezalke, naokoli pa so zasajene trajnice. Tako ima otoček iz vsake strani različno podobo in ko se sprehajaš po vrtu, ki sicer ni obsežen, se ti zdi kot da si na posestvu saj je podoba iz vsakega kota pogleda drugačna. Poti se zlivajo ena v drugo in ljubitelj rastlinja se tako lahko sprehaja naokoli brez da bi svojo pot ponovil in si vsakič ogleda kaj novega. In videti je kaj!
Arena je na svoj vrt uvedla veliko okolišnjih vrtnic in jim tu našla dom. Čeprav so verjetno sejanke in bodo ostale brez imena, ji svetujem, da jih obdrži. Kot nekak spomin na tradicijo in na okolje, v katerem so rasle, in na to, kako je bilo nekoč. Hkrati pa so tudi čudovit dodatek vrtnicam, ki so trenutno v polnem cvetu, saj bod same zacvetele šele čez kak teden.
Ves čas je po malem deževalo zato smo se kmalu odpravile k Areni domov in tam imele še obsežno debato o fotografiranju.
Arena ima namreč doma pravega fotografskega strokovnjaka, ki ji pa njenega vrta noče profesionalno poslikat.
Ti, ti.. možek. To pa ni lepo. Poleg tega ne verjamem, da ti v širokokotni okvir uspe spraviti ves Arenin rožnik.
In ko je Dodo že priganjala, da pa zdaj res gremo domov, da naj nehamo ljudi utrujati s fotografiranjem, je našega strokovnjaka odvlekla v drugo sobo in si ga čisto prisvojila, me pa smo veselo čvekale dalje.
Zdaj vsaj veste, zakaj je včeraj v Posočju toliko deževalo.
Zdaj pa še na potep po Areninem vrtu. Naj vam bo užitek vsaj toliko kot je nam.
Samo predstavljate si lahko, kako bi šele bilo, če bi tale vrt poslikal fotoprofi!
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Za vse tiste, ki niste bili z nami, in za vse tiste, ki ste želeli, pa niste mogli, sem pripravila par besed o vrtu Francnlov kuk.
Že ko je Arena predstavila ime svojega vrta, sem se spraševala, kam kuka. Franceljna sicer nismo srečale (ne bi imele nič proti, če bi bil kak brhek vrtnar kje), sem pa zagotovo ugotovila, kam se z vrta kuka.
Pogled z vrta nima nič za zavidati pogledu na morje.
Ah tukaj bi pa jaz zlahka živela … če bi le voda bila malo toplejša.
Arenin rožnik je od njenega doma oddaljen kar nekaj minut vožnje mu pa to ni čisto nič opaziti. Vse je tako kot da bi bil nekdo samo korak stran, vse tako kot da je nekdo stalno prisoten. No pa saj verjetno tudi je.
Arena nas je presenetila z raznolikostjo rastlin in Poezija se še zdaj ni pobrala od šoka, ko je opazila zaboje in zaboje sejančkov vrtnic. Arena ni namreč tega nikomur nikoli povedala.
Ogledali smo si posamezne sorte, mimogrede identificirali tiste, ki jim Arena ni vedela imena, vedela pa je, od kje jih je dobila tako da to ni bil tako hud problem.
Mimogrede, tista plezalka, za katero sem ti obljubila ime, ki mi ravno tisti hip ni prišlo na misel, je Catherine Guillot.
Arena je okoli bogato zasajenega zelenjavnega vrta posadila otočke z vrtnicami. Na sredini otočka so lesena ogrodja, ki nosijo plezalke, naokoli pa so zasajene trajnice. Tako ima otoček iz vsake strani različno podobo in ko se sprehajaš po vrtu, ki sicer ni obsežen, se ti zdi kot da si na posestvu saj je podoba iz vsakega kota pogleda drugačna. Poti se zlivajo ena v drugo in ljubitelj rastlinja se tako lahko sprehaja naokoli brez da bi svojo pot ponovil in si vsakič ogleda kaj novega. In videti je kaj!
Arena je na svoj vrt uvedla veliko okolišnjih vrtnic in jim tu našla dom. Čeprav so verjetno sejanke in bodo ostale brez imena, ji svetujem, da jih obdrži. Kot nekak spomin na tradicijo in na okolje, v katerem so rasle, in na to, kako je bilo nekoč. Hkrati pa so tudi čudovit dodatek vrtnicam, ki so trenutno v polnem cvetu, saj bod same zacvetele šele čez kak teden.
Ves čas je po malem deževalo zato smo se kmalu odpravile k Areni domov in tam imele še obsežno debato o fotografiranju.
Arena ima namreč doma pravega fotografskega strokovnjaka, ki ji pa njenega vrta noče profesionalno poslikat.
Ti, ti.. možek. To pa ni lepo. Poleg tega ne verjamem, da ti v širokokotni okvir uspe spraviti ves Arenin rožnik.
In ko je Dodo že priganjala, da pa zdaj res gremo domov, da naj nehamo ljudi utrujati s fotografiranjem, je našega strokovnjaka odvlekla v drugo sobo in si ga čisto prisvojila, me pa smo veselo čvekale dalje.
Zdaj vsaj veste, zakaj je včeraj v Posočju toliko deževalo.
Zdaj pa še na potep po Areninem vrtu. Naj vam bo užitek vsaj toliko kot je nam.
Samo predstavljate si lahko, kako bi šele bilo, če bi tale vrt poslikal fotoprofi!
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Krasna reportaža. Pa kdaj si toliko slikala, prav neverjetno, vedno sem te videla da samo gledaš vrtnice...
Še moji vtisi. Podeželski vrtovi me vedno znova prevzamejo. Še bolj tako domači, naravni, z naravnimi oporami, pa nekje lepo noter skriti deli zelenjavnega vrta, spet naravni robniki iz debel, pa vmes nešteto trajnic, posejanih, podtaknjenih, prinešenih, vzgojenih. Niso samo vrtnice. Niso samo trajnice. Je še nekaj več. Je skupek dela dveh ljudi, ki so nekaj lepega ustvarili, nekaj kar napaja dan za dnem.
Zelo cenim take vrtove. Take vrtove ni mogoče delati čez noč. So plod ljubezni mnogih let in so sejanec najljubšega žlahtnenja.
Glede sejancev. Ne, motiš se Garden-ja, ni bilo tako hudo. Najprej sem bila samo osupla, ker ni nikoli nič omenila. Takoj potem sem že bila v veselem pričakovanju kakšni bodo cvetovi, ko se bodo zdaj zdaj odprli sejančki, ki so nastali od mešanih šipkov (ni jih označila). Važno je samo, da jih bo sproti kazala. Arena včeraj sem se dokončno odločila, kaj moram narediti na mojih dveh gredicah, saj se mi zdijo tako neznansko puste in ''industrijske'' po obisku tvojih mešanih gred.
Kapo dol!
Še moji vtisi. Podeželski vrtovi me vedno znova prevzamejo. Še bolj tako domači, naravni, z naravnimi oporami, pa nekje lepo noter skriti deli zelenjavnega vrta, spet naravni robniki iz debel, pa vmes nešteto trajnic, posejanih, podtaknjenih, prinešenih, vzgojenih. Niso samo vrtnice. Niso samo trajnice. Je še nekaj več. Je skupek dela dveh ljudi, ki so nekaj lepega ustvarili, nekaj kar napaja dan za dnem.
Zelo cenim take vrtove. Take vrtove ni mogoče delati čez noč. So plod ljubezni mnogih let in so sejanec najljubšega žlahtnenja.
Glede sejancev. Ne, motiš se Garden-ja, ni bilo tako hudo. Najprej sem bila samo osupla, ker ni nikoli nič omenila. Takoj potem sem že bila v veselem pričakovanju kakšni bodo cvetovi, ko se bodo zdaj zdaj odprli sejančki, ki so nastali od mešanih šipkov (ni jih označila). Važno je samo, da jih bo sproti kazala. Arena včeraj sem se dokončno odločila, kaj moram narediti na mojih dveh gredicah, saj se mi zdijo tako neznansko puste in ''industrijske'' po obisku tvojih mešanih gred.
Kapo dol!
Krasen vrt, ki se lepo razprostira, pohvala Areni._________________Uživajmo v dobroti narave
https://picasaweb.google.com/home
https://picasaweb.google.com/home