Physalis alkekengii - navadno volčje jabolko
-
- Site Admin
- Prispevkov: 10774
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Physalis alkekengii - navadno volčje jabolko
(Prenos iz arhiva)
- orhy
- Prispevkov: 2455
- Pridružen: Ne Jun 02, 2013 2:00 am
(kot kompot pravi Demetra)
Nezahtevna in prilagodljiva okrasna rastlina. Na različne pogoje se odziva z različno rastjo. V vlažni in humusni zemlji zraste visoka in bogato cveti ter obrodi, v suhih peščenih in negnojenih pa bolj životari.
Sama jo imam med grmovnicami v pretežni senci. Uspešno se kot popenjalka prebija skozi nje do svojega koščka svetlobe in sonca in pride do izraza potem, ko grmovnicam odpade listje.
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
Jeseni precejšen del zrelih rdečih lampijončkov poberem in shranim na podstrešje. Zrele jagode so dober vir C vitamina, kar sem izvedela tako iz pisnih virov, kot ljudskega izročila. Zaradi previdnosti si pa nikoli ne privoščim več kot 5 jagod na dan. Razen zrelih jagod (ovojnica mora biti že povsem rdeča in papirnatega otipa) je cela rastlina strupena.
V ugodnih pogojih je njena rast dokaj invazivna.
Razmnožujemo jo z delitvijo korenin in semeni.
dodala: muha
_________________![](https://www.cosgan.de/images/midi/verschiedene/c06421.gif)
![](https://www.cosgan.de/images/midi/verschiedene/c06422.gif)
Nezahtevna in prilagodljiva okrasna rastlina. Na različne pogoje se odziva z različno rastjo. V vlažni in humusni zemlji zraste visoka in bogato cveti ter obrodi, v suhih peščenih in negnojenih pa bolj životari.
Sama jo imam med grmovnicami v pretežni senci. Uspešno se kot popenjalka prebija skozi nje do svojega koščka svetlobe in sonca in pride do izraza potem, ko grmovnicam odpade listje.
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
Jeseni precejšen del zrelih rdečih lampijončkov poberem in shranim na podstrešje. Zrele jagode so dober vir C vitamina, kar sem izvedela tako iz pisnih virov, kot ljudskega izročila. Zaradi previdnosti si pa nikoli ne privoščim več kot 5 jagod na dan. Razen zrelih jagod (ovojnica mora biti že povsem rdeča in papirnatega otipa) je cela rastlina strupena.
V ugodnih pogojih je njena rast dokaj invazivna.
Razmnožujemo jo z delitvijo korenin in semeni.
dodala: muha
_________________
![](https://www.cosgan.de/images/midi/verschiedene/c06421.gif)
![](https://www.cosgan.de/images/midi/verschiedene/c06422.gif)
![Slika](https://www.cosgan.de/images/midi/haushalt/g017.gif)
-
- Prispevkov: 1219
- Pridružen: Pe Jun 07, 2013 2:00 am
-
- Prispevkov: 3394
- Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am
Sprašujem tiste, ki imate to rastlino in imate hkrati tudi prisotnega voluharja na tem območju (to je nujen parameter) kako uspeva.
Torej, ali ga voluhar objeda?
Izkušenj z lampijončki še nimam, poznam pa perujsko talno jagodo (Physalis pruinosa) in to mi voluhar dokaj do skoraj popolnoma požre. Recimo od 20 - 30 rastlin, uspejo dočakati jesen morda dve, tri.
Pričenjam razmišljati, da bi sprožil želje po njemu, vendar se nebi zaletaval ob zid, če je priljubljena voluharjeva poslastica.
Torej, ali ga voluhar objeda?
Izkušenj z lampijončki še nimam, poznam pa perujsko talno jagodo (Physalis pruinosa) in to mi voluhar dokaj do skoraj popolnoma požre. Recimo od 20 - 30 rastlin, uspejo dočakati jesen morda dve, tri.
Pričenjam razmišljati, da bi sprožil želje po njemu, vendar se nebi zaletaval ob zid, če je priljubljena voluharjeva poslastica.
- muha
- Site Admin
- Prispevkov: 17579
- Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
- Kraj: Medvode okolica
-
- Prispevkov: 3394
- Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am
![Laughing](images/smiles/icon_lol.gif)
![Laughing](images/smiles/icon_lol.gif)
A šalo na stran.
Osnovno vprašanje (voluhar) ostaja še odprto, me pa zanima kako ti uspeva?
Predvsem razmišljam v okviru njegove užitnosti in uporabe jagod. Koliko se dejansko nabere (subjektivna ocena) in eventuelno uporabnost, če si (muha) ali pa kdorkoli ukrepal v tej smeri. (zamrzovanje, sušenje, ...)
Morebiti še to.
Kako je tukaj s sortnostjo? Na hitrico na spletu ni zaslediti drugega kot osnovno vrsto in še omembe varietete "franchetii".
Se je slučajno kdo poglabljal tako globoko, ali pa vsaj naletel na priložnost primerjave med njima? (izgled ratline, predvsem pa lampijončki in vsebina v njih)
Ter še ...
Kako se rastlina odziva na sušna in vroča poletja? ...
Predvsem me zanima pridelek.
Pa obilno zimsko vlago?
Sadil bi ga v bližini rastlinjaka, iz katerega se vsaj v vlažnem delu leta nabere obilo vode. (ne povsem ob, oddaljeno cca 3-4m)
In še ...
Koliko je po okusu blizu talni jagodi?
(veliko sprašujem
![Embarassed](images/smiles/icon_redface.gif)
Drugače pa ja, v končni fazi bom nekaj rabil, če ga želim imeti.
Hvala za ponudbo. Reciva, da imam časa do spomladi, bo to preveč samovšečno? (slika o ... še ni povsem dokončana)
- muha
- Site Admin
- Prispevkov: 17579
- Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
- Kraj: Medvode okolica
Meni raste v pretežni senci med grmovjem pod škarpo, na vzhodni legi. Se pravi: nekaj malega sonca le do 12. ure. Poganjki so pretegnjeni, dolgi do 2 metra, polni lampijončkov, ki zorijo postopoma. Tisti bolj pri tleh dozorijo veliko preje, a ker so v večji gošči in vlagi ob pogostejšem deževju radi splesnijo.
Zemlja je odcedna, vlažna zaradi sence, humusna, saj dobi grmovje ob škarpi ves semeneč material, za katerega ne želim, da se nekontrolirano širi.
Par let že opazujem par kilavih rastlinic, zasajenih na nenegovanih peščenih tleh ob vaškem križu - vsa leta so bonsaji s po 3 lampijončki.
Pridelek: Ne pobiram ga redno. Eno leto sem se potrudila in nabrala tole - liter in pol :
![](http://shrani.si/f/3Q/GN/3wOtOBkE/1/img1537.jpg)
Približno še enkrat toliko sem ga pustila kar na vejah in luščila sproti. Jagode so na suhem podstrešju zdržale nekaj čez Novo leto, potem so se pričele mehčati. Ko malo pomislim nazaj sem pobrala kakih 50 vej, vsaj toliko je plesnivih od dežja ostalo nepobranih.
V okusu se čuti podobnost z Andsko jagodo, je pa precej bolj prvobiten. Recimo kot divja češnja proti cepljeni.
Poletna suša bi ga znala prizadeti, zimska moča pa skorajda ne. Prepričana ne morem biti, ker v mojem bregu vsa odvečna voda hitro odteče.
Pod seme sem mislila kar cele jagode, je bolj komot, kot iztiskanje in sušenje
. Poskusi s par sadikami, boš sam videl, kako se bo obnašal pri tebi.
Zemlja je odcedna, vlažna zaradi sence, humusna, saj dobi grmovje ob škarpi ves semeneč material, za katerega ne želim, da se nekontrolirano širi.
Par let že opazujem par kilavih rastlinic, zasajenih na nenegovanih peščenih tleh ob vaškem križu - vsa leta so bonsaji s po 3 lampijončki.
Pridelek: Ne pobiram ga redno. Eno leto sem se potrudila in nabrala tole - liter in pol :
![](http://shrani.si/f/3Q/GN/3wOtOBkE/1/img1537.jpg)
Približno še enkrat toliko sem ga pustila kar na vejah in luščila sproti. Jagode so na suhem podstrešju zdržale nekaj čez Novo leto, potem so se pričele mehčati. Ko malo pomislim nazaj sem pobrala kakih 50 vej, vsaj toliko je plesnivih od dežja ostalo nepobranih.
V okusu se čuti podobnost z Andsko jagodo, je pa precej bolj prvobiten. Recimo kot divja češnja proti cepljeni.
Poletna suša bi ga znala prizadeti, zimska moča pa skorajda ne. Prepričana ne morem biti, ker v mojem bregu vsa odvečna voda hitro odteče.
Pod seme sem mislila kar cele jagode, je bolj komot, kot iztiskanje in sušenje
![Wink](images/smiles/icon_wink.gif)
![Laughing](images/smiles/icon_lol.gif)