ferdo, če je uspelo v eni sezoni, so bili dresniki tudi stari tam kvečejmu eno sezono, bo treba pustiti kar precej več časa. Mislim, da gre s sprotno, pa res sprotno košnjo kar precej hitreje.
Še kake 14 dni, pa bo MOL Ljubljana izdala in DELILA knjižico o invazivkah in njihovem odstranjevanju, kolikor je do zdaj o uspešnem odstranjevanju sploh znanega.
Vsakemu priporočam, da se potrudi priti do te knjižice, ker so v njej opisane vse najdene invazivne vrste na območju MOL v zadnjih 2 letih. Ker poznam avtorje, lahko zatrdim, da je delo strokovno korektno in zelo uporabno.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Fallopia japonica - japonski dresnik
| metuljc je napisal/a: |
| ferdo, če je uspelo v eni sezoni, so bili dresniki tudi stari tam kvečejmu eno sezono, bo treba pustiti kar precej več časa. Mislim, da gre s sprotno, pa res sprotno košnjo kar precej hitreje. Še kake 14 dni, pa bo MOL Ljubljana izdala in DELILA knjižico o invazivkah in njihovem odstranjevanju, kolikor je do zdaj o uspešnem odstranjevanju sploh znanega. Vsakemu priporočam, da se potrudi priti do te knjižice, ker so v njej opisane vse najdene invazivne vrste na območju MOL v zadnjih 2 letih. Ker poznam avtorje, lahko zatrdim, da je delo strokovno korektno in zelo uporabno. |
Kot Ljubljančanka bom zlobno pripomnila, da upam, da bodo molovci z občine po navodilih iz te knjižice tudi ravnali! :P Po Ljubljani se namreč invazivne rastline na vso moč širijo. Pajesen na primer. Ko smo se pred skoraj 20 leti preselili v novo naselje, je na zelenicah začel poganjati dresnik. S kolegico sva ga ob naših blokih redno pulili in ga pregnali. Na drugih zelenicah ga s košnjo še kar omejujejo. Ob progi, na "nikogaršnji" zemlji pa se lepo bohoti naprej. Invazivk je poln Tivoli, Ljubljanski grad, na gradbeni parceli zraven nas je ambrozije, da mimo ne smem. Iz leta v leto je več vsega in samo kunštni projekti in knjižice ne bodo dovolj.
Res " samo kunštni projekti in knjižice ne bodo dovolj", so pa seveda potrebni in koristni. Kaj pa je še treba? Da mestna oblast ukrepa. Očitno sama od sebe ne bo oziroma ne bo dovolj. Zato je potreben pritisk javnosti, civilne družbe, se pravi NAS. Saj tudi gre za nas, za to, v kakšnem okolju bomo živeli mi sami in zanamci._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Invazivke so problem na celem svetu in ni MOL nič posebnega. Komunala izvaja mnogo projektov, je pa to kot zmaj, ko mu eno glavo odsekaš, jih požene 10 novih, invazivke so zmaj, ne komunala.
Ne vem, koliko poznata konkretne ukrepe, sama jih en delček in vem, da je komunala v dveh letih v Lj. naredila skoraj čudež pri odstranjevanju ambrozije. Najbrž pa je jasno, da lahko ukrepa le na svojih zemljiščih, na tujih pa ne. Ob železnici je zemljišče last SŽ, bi rekla, gradbene parcele imajo tudi lastnike.
Se strinjam, da je marsikod neobvladljivo, ampak, tako je po celem svetu. Ko občudujete bugenvileje v Egiptu, opuncije na Kreti, čudovito cvetoče obale Sardinije v februarju, ne vem, če se zavedate, da občudujete invazivke.
Svet je globalna vas, najbolje nam to pokaže hitrost širjenja virusnih in bakterijskih obolenj in invazivk.
Mimogrede, pa zelo zares: če ne poznaš sovražnika in njegove strategije, se težko boriš proti njemu, uspešno pa sploh ne. Torej " samo kunštni projekti in knjižice ne bodo dovolj", brez njih pa sploh ne gre.
Ko stanovalci bloka ene soseske (lani, na POPTV), kličejo Snago, da naj odstrani ene 4 rastline, ki so se naselile v NJIHOVEM koritu na vhodu v blok(menda je bila ambrozija, se ne spomnim več natančno), veš, kje si z ozaveščenostjo, informiranostjo in zdravo pametjo stanovalcev tega bloka.
Pa ne recite, da spet MOL ni naredil zadosti, se da najti info na medmrežju, le 2 do 3 klike stran. Hoteti, v tem je vsa umetnost.
Lahko vprašam še tole: kam ste pa, in kako, odlagali populjen dresnik?
Ne vem, koliko poznata konkretne ukrepe, sama jih en delček in vem, da je komunala v dveh letih v Lj. naredila skoraj čudež pri odstranjevanju ambrozije. Najbrž pa je jasno, da lahko ukrepa le na svojih zemljiščih, na tujih pa ne. Ob železnici je zemljišče last SŽ, bi rekla, gradbene parcele imajo tudi lastnike.
Se strinjam, da je marsikod neobvladljivo, ampak, tako je po celem svetu. Ko občudujete bugenvileje v Egiptu, opuncije na Kreti, čudovito cvetoče obale Sardinije v februarju, ne vem, če se zavedate, da občudujete invazivke.
Svet je globalna vas, najbolje nam to pokaže hitrost širjenja virusnih in bakterijskih obolenj in invazivk.
Mimogrede, pa zelo zares: če ne poznaš sovražnika in njegove strategije, se težko boriš proti njemu, uspešno pa sploh ne. Torej " samo kunštni projekti in knjižice ne bodo dovolj", brez njih pa sploh ne gre.
Ko stanovalci bloka ene soseske (lani, na POPTV), kličejo Snago, da naj odstrani ene 4 rastline, ki so se naselile v NJIHOVEM koritu na vhodu v blok(menda je bila ambrozija, se ne spomnim več natančno), veš, kje si z ozaveščenostjo, informiranostjo in zdravo pametjo stanovalcev tega bloka.
Pa ne recite, da spet MOL ni naredil zadosti, se da najti info na medmrežju, le 2 do 3 klike stran. Hoteti, v tem je vsa umetnost.
Lahko vprašam še tole: kam ste pa, in kako, odlagali populjen dresnik?
Kako dolgo moraš sušiti korenine dresnika, da so res suhe, mrtve, je pa drugo vprašanje. Če sklepam po korenini rabarbare, ki je v sorodu, če se ne motim, pa nikakor ni invazivka, vsaj naša vrtna ne ... Pred leti mi je jeseni mama izkopala nekaj rabarbarine korenine, za barvanje. Pustili sva jo zunaj, na prostem, da jo jesenski dež opere ... in pozabili nanjo. Tako jo je pralo, sušilo, grelo in zamrzovalo vso zimo. Spomladi jo končno spet opazim, lepo operem in dam na balkon, da se malo osuši ... in spet pozabim nanjo. Ko jo ponovno zagledam, je že veselo odganjala 
No, res ni bila na poletni vročini, zato pa na zmrzali. Pa bolj debel kos, ki bolj zadržuje vlago, ampak vseeno me je presenetila, koliko je zdržala._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
No, res ni bila na poletni vročini, zato pa na zmrzali. Pa bolj debel kos, ki bolj zadržuje vlago, ampak vseeno me je presenetila, koliko je zdržala._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
| lpmami je napisal/a: |
| Res " samo kunštni projekti in knjižice ne bodo dovolj", so pa seveda potrebni in koristni. Kaj pa je še treba? Da mestna oblast ukrepa. Očitno sama od sebe ne bo oziroma ne bo dovolj. Zato je potreben pritisk javnosti, civilne družbe, se pravi NAS. Saj tudi gre za nas, za to, v kakšnem okolju bomo živeli mi sami in zanamci. |
Tudi vsak posameznik lahko kaj malega prispeva. Pri nas so se prve ambrozije pričele pojavljati pred kakimi 4 leti. Najprej sem na oglasno tablo pripela obvestilo s fotografijami in rastlinami v kozarcu z vodo (ambrozija, navadni pelin, kanadska rozga). Druga stopnja je bila, da sem in to delam še vedno, populila posamične sadike, ki so se pojavljale ob poteh, populila kakih 100 sadik pri sosedovi škarpi, kamor so jih očitno zanesli gradbeni stroji na gosenicah. Drugih rezultatov ne morem meriti a pri nas in pri sosedu ambrozije ni več.
Dresnik je pa žal čisto druga zgodba, tam je posameznik, razen na svojem dvorišču, nemočen.
Imam eno vprašanje: plan imam delati eno zasaditev na območju, kjer raste tudi dresnik. Prvotni načrt je bil visoka greda v njej pa jagode ali pa sadne grmovnice. Samo verjetno bo prej ko slej dresnik pognal korenino pod gredo in mi potem stalno izraščal iz grede. Ali je možna kakšna rešitev? Da bi se dalo na dno grede gosto mrežo? Ali bi bilo treba dvigniti od/iz tal in pač saditi v neka korita namesto v gredo?_________________Iščem zanimive sadne vrste...