V kisli zemlji se amonijev ion ne pretvori v nitrat,ki je za kalcifobne rastline strupen.Te rastline izrabljajo amonijski dušik.
Amonsulfat zakisa zemljo,vendar samo kratkotrajno,dokler rastline ne izrabijo dušika.Dolgotrajno zakisanje je samo z žveplom!_________________Narava vse povrne!
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Ameriška borovnica - tretja greda
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Tista številka 21 se najbrž nanaša na odstotek dušika v amonijevem sulfatu ( (2x14) / 132 = 21,21 ), nadaljnega pa ne razumem ...
Upam, da sem tisto v prejšnji objavi vsaj kaj prav napisal. Je je že kar nekaj let minilo od šole.
Pri delu se pa s čisto kemijo bolj poredko ukvarjam.
Če sem kaj falil, naj me bolj podučeni kar popravijo !
Upam, da sem tisto v prejšnji objavi vsaj kaj prav napisal. Je je že kar nekaj let minilo od šole.
Pri delu se pa s čisto kemijo bolj poredko ukvarjam.
Če sem kaj falil, naj me bolj podučeni kar popravijo !
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Po mojem laičnem mnenju je prej kaj narobe z onimi, ki se niso obarvale rdeče. Jeseni je normalno, da se listje obarva, preden odpade, klorofil se razgradi, do veljave pridejo druga barvila, pa še dodatno jih rastlina nalaga v celice povrhnjice.
Jesenski pogled na nasad.
Jesenski pogled na nasad.
Te dni bom sadil borovnice, pa me zanima katero založno gnojilo je ok.
Večkrat je Ferdo omenil, da je potrebno dati cca 0.5 kg gnojila na borovnico in da ne smejo korenine imeti direktnega stika z gnojilom. Koliko priblizno pa mora biti debelina substrata med gnojilom in koreninami?
Luknja za sajenje je cca 15 višina x 15 širina x 15 globina cm. Ali se gnojilo posuje po celotni površini luknje ali v eno točko (gručo). Kaj predlagate.
Večkrat je Ferdo omenil, da je potrebno dati cca 0.5 kg gnojila na borovnico in da ne smejo korenine imeti direktnega stika z gnojilom. Koliko priblizno pa mora biti debelina substrata med gnojilom in koreninami?
Luknja za sajenje je cca 15 višina x 15 širina x 15 globina cm. Ali se gnojilo posuje po celotni površini luknje ali v eno točko (gručo). Kaj predlagate.
_________________mfrancSubstrat (mesanica šote in žaganja) je v kanalu cca 35cm globine in 80 cm sirine. visina substrata je na sredini cca 20 cm nad nivojem travnika. v ta substrat se vsadi borovnica, luknja kamor vsadis borovnico je cca predhodno navedenih dimenzij. mere so bile podane zeeelo priblizno 
Zanima me ali se zalozno gnojilo doda v eno tocko ali se razporedi po celotni povrsini luknje? ali pa celo kako drugace?
Zanima me ali se zalozno gnojilo doda v eno tocko ali se razporedi po celotni povrsini luknje? ali pa celo kako drugace?
Gnojilo zmešaj z zemljo, nato pa naj bo do koreninske grude vsaj 10 cm zemlje brez gnojila. Raje pa več, za vsak slučaj. Rastlina hitro razvije korenine v območje s hranili, težje pa je, če je gnojilo neposredno pri grudi, iz katere se korenine "umaknejo" edino tako, da jih skuri. Tega si pa nihče ne želi.
Tudi sicer je bolje, da je gnojilo razpršeno v substratu, ker če je na kupu, se tam ustvari toksična koncentracija sproščujočih gnojil. Po navadi rastline tudi to zmorejo prebaviti, a zakaj bi tvegal in rastlino izpostavljal ekscesom.
Tudi sicer je bolje, da je gnojilo razpršeno v substratu, ker če je na kupu, se tam ustvari toksična koncentracija sproščujočih gnojil. Po navadi rastline tudi to zmorejo prebaviti, a zakaj bi tvegal in rastlino izpostavljal ekscesom.