Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Oj figula, se se le lotila predstavitve. Edino kar sem jaz uspel storiti po tem naslovu je to, da je nisem našel na forumu. Potem pa tišina.
Skratka, zadeva je ful rodna, s tem da si resnično ne znam predstavljati kako bi jo vsaj kolikor toliko temeljito izkopal iz vrtne ilovnate zemlje. Mislim v glavnini, ker 100% pa zagotovo nikakor, namreč poleg večjih napravi še obilico majhnih gomoljčkov, ki jih zlahka spregledaš. Pa še mine te potrpljenje.
Me pa preseneča tudi dejstvo, da je pri nas prezimna. To mi nekako že takoj na začetku kvari plane, ko sem v mislih planiral kako bi se jo lotil gojiti na vrtu, pa ne povsem v zemlji. Ker to zalivanje raznoraznih loncev mi malo preseda in sem pomislil na plastične zabojčke od zelenjave, v katere bi napolnil nekakšen nosilni substrat, kot prostor kjer se bodo formirali gomoljčki, aktivne korenine pa bi se naj razrastle izven, v zemlji. Do tukaj vse lepo in prav, vendar pa je nemogoče, da bi se formacija gomoljčkov dogajala izključno v zabojčku. Očitno sem bil prepričan v svoji nevednosti, da bo "izgubljence" počistil mraz. (nisem pomislil, da vsega pa le ne vem, heh) No, sedaj pa tole.
Drugače pa zanimiva reč za tiste, ki radi grizljajo. Recimo nekakšni prigrizki ... Po določenem času shranjevanja na zraku se malo osušijo in tudi zmehčajo. Pa tudi sladki postanejo bolj. Verjetno bi bilo zanimivo eksperimentirati z njimi v kuhinji. Recimo, trenutno mi pride na misel kakšna pita z grobo mletimi gomoljčki, ali pa kaj podobnega.
Se me je pa v zvezi z njo dotaknila še ena micena malenkost na negativnem polju izkušnje. Gomoljčke je po izkopavanju silno zoprno čistiti ali prati. Polni nekih ščetinic so med katere se ujame zemlja. Figula kako je tebi uspelo tako temeljito delo?
In še enkrat hvala za tistih par, ki so poskrbeli za 1-2l pridelka. Talepi so že na strani za naprej.
Glede oce, še nisem pogledala v lonce, če je kaj pridelka. Sedaj sta lonca v plastenjaku, kjer pa tudi zmrzuje. Kam naj jih dam? Če jim mraz škodi, so že pokončane, ker se nisem prej zanimala za to.
Zelenje se je posušilo in sem potem med drugimi lonci pozabila na ta dva.
Izpiranje in mencanje in izpiranje in mencanje in izpiranje in mencanje .....
Ko so bili očiščeni v grobem, sem jih v večjem lavorju pod tekočo vodo mencala: vzameš pest oreščkov in jih svaljkaš med dlanmi. Dlačice odpadajo in tekoča voda jih odnese. Nekaj večjih lahko podrgneš tudi s krtačko (za zelenjavo). Me veseli, da si dobro pridelal
Mil, če zmrzuje zemlja, je slabo. Če zemlja ni zmrznila, še rastejo, čeprav je zelenje zgoraj zmrznilo. Prekucni lonec in izkoplji gomoljčke
Dlačice pa pri mojih niso odpadale, zelo očitno. Kaj pa če ... Ali si ti svoje izkopavala, ko je bilo zelenje še zeleno ali kasneje? Si rastline - posode pustila na slani? Morda pa je v temu razlog, ker jaz sem jih izkopaval še v zeleneni fazi. (so bili vragi prav smotano kosmati, no saj so še) Mislim na to, da še niso "dozoreli". Nekaj takšnega.
Vrsta pri nas v naravi ni ravno pogosta, le točkovno, tu in tam... Gojili so jo že tisočletja nazaj (Egipčani, ostalo Sredozemlje, kjer je tudi doma) in pravijo, da kjer raste izven naravnega območja, da je pobegla iz gojitve. Ne vem, koliko je resnična invazivnost...
v Leksikonu rastlinskih bogastev jo je Petauer poimenoval sladki lešnik .
juglans, sem jih izkopavala to soboto. Sem čepela na sončku in prebirala zemljo .... Zelenje je bilo čisto suho. Loncev nisem pustila zmrznit. So bili sicer zunaj, vendar pod paradajz strehico in pokriti z zimsko kopreno.
greeny, običajno jih imenujejo mandelj in imajo res bolj mandelj okus kot lešnik.
Cyperus esculentus L. Užitna ostrica naj bi bila v Slovenijo zanesena iz Sredozemlja. Pojavlja se predvsem kot plevel na njivah in obdelanih tleh, zaradi česar lahko sklepamo tudi na nekdanjo gojitev te vrste in kasnejšo naturalizacijo (Martinčič et al., 2007). Podzemni gomolji te rastline so namreč užitni. Vrsto je na Kobariškem odkrila že floristična skupina v sklopu raziskovalnega tabora študentov biologije (Jogan in Podobnik, 1995), znani pa so tudi podatki iz vasi Robič v Breginjskem kotu (Čušin in Dakskobler, 2001). Sama sem na užitno ostrico naletela kar nekajkrat, pojavljala se je na njivah, v združbi ruderalnih visokih steblik ter med vegetacijo gozdnega roba. Pojavljanje te rastlinske vrste je bilo v Sloveniji potrjeno le še v okolici Ljubljane. Njena redkost je tudi razlog za uvrstitev na rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst.
Sam sem se je še nisem "lotil", bom pa vesel vsake informacije.
Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana pa jo tule https://lj.kgzs.si/Portals/1/A-Splet2018/8%20Uzitna%20ostrica%20-%20Cyperus.pdf (junij 2018) uvršča med "zelo trdovratne plevele, ki povzročajo velike izgube v vseh kmetijskih panogah. Ostrice imajo velik razmnoževalni potencial... Plevel smo svetovalci opazili že pred leti v okolici Krškega, Komende in še kje in upam,da ne bo edini ukrep uvrstitev plevela med invazivne tujerodne vrste." Očitno si je od prejšnjih raziskav (zgoraj navedena Nadje Rejec je iz leta 2009) do letos že precej spremenila svoj status._________________Barvit pozdrav, Ladka s Povelj, Bahnkova Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
.
.