Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Murva - Morus
vinkoz je napisal/a: |
Juglans. Ta tvoja replika me odganja iz nadaljevanja prispevkov na Gartlc-u. Imel sem v zaledju en kup osebnih izkušenj o sadjarstvu, vendar jih ne bo.Predvsem kompatibilnost, nastanek Sportov,Sejanci, cepljenje in podobno.Tisočkrat hvala. lp.Vinkoz |
Ali lahko navadno murvo z obrezovanjem prisilim, da ne zraste v ogromno drevo, ampak bolj podobno temu: http://shrani.si/f/3M/zv/38DiTWM3/img7728.jpg?
ant je napisal/a: |
Ali lahko navadno murvo z obrezovanjem prisilim, da ne zraste v ogromno drevo, ampak bolj podobno temu: http://shrani.si/f/3M/zv/38DiTWM3/img7728.jpg? |
To je povešava sorta, ker rastejo veje navzdol. Navadno murvo lahko držiš na določeno višino - priporočljivo na ravni dežnik, z doslednim obrezovanjem._________________Jabolko na dan, odžene zdravnika stran.
Apple a day keeps the doctor away.
Sam sem prisel do nekega (recimo zacasnega) spoznanja, da je o murvi(vah) pri nas, kot kaze (splosno) malo znanega. Navkljub nekdanji splosni razsirjenosti murvinih dreves po Sloveniji (bele in crne murve) mislim, da je o njih napisanega premalo in veselo dopuscam tudi moznost, da v bodoce se kaj najdem. Tudi na vprasanja o murvah se tu na forumu ne dobi prav veliko konkretnih odgovorov. To razumem nekako tako, da, ker se nam murva(e) vracajo nazaj v okolje, se da dobiti informacije le "o spominu" na to neproblematicno in po krivici zapostavljeno sadno drevo. Ker z razmnozevanjem in z rastjo ni tezav, rodnost pa je obilna, si z njo ne belimo glave. Pac ne traja dolgo...
Sort crnih murv naj bi bilo na celem svetu zelo malo, starejsi viri omenjajo celo samo dve (?), torej samo dva izvora dreves crne murve (morus nigra). V polni rasti naj bi dosegle 10m visine in ca 15m premera krosnje. Po splosnem mnenju po okusu najboljsa.
Star(ejs)ih dreves rdecih murv v Sloveniji naj sploh ne bi bilo. Rdeca murva (morus rubra) naj bi bila naravni hibrid crne in bele murve, njena domovina je Amerika. Torej v nasem prostoru z njo ni nekih preteklih izkusenj. In dandanes "problemov" tudi ne. Kultivarjev rdece murve se v Sloveniji ne oznacuje (jih je vec), in jih kupis po principu "kupi, posadi, pocakaj, pa bos videl". Zrastejo do 15m visine in prav toliko premera. Od vseh murv (ne samo rdecih) se edino ameriski "Girardi dwarf" ustavi pri 3m visine - je naravni pritlikavec in je, po moje edina sprejemljiva "vrtna" murva.
Bela murva (morus alba) pa nas preseneti z izredno raznolikostjo. Ta se najraje in najboljse vidi v barvi zrelih plodov - od belih, roza, viola, ... do crnih - in seveda njih okusih. Po besedah zlahtniteljev se zelo rada "zeni" in je zato zanje hvalezen material. Vendar so vsa ta drevesa velika, v naravi visoka do 20m in premera 15m. Seveda se pri nas tudi ta prodajajo po zgoraj omenjenem "principu".
Poleg teh treh glavnih - bele, rdece in crne murve, obstajajo tudi druge, pri nas manj znane in uporab(lje)ne (obcutljivejse) oblike murv (morus macroura - himalajska,... ).
{mimogrede - vinkoz, tudi na tej murvi praviloma najdes obe vrsti cvetov - in moske in zenske - na vsakem drevesu}.
Obstajajo pa tudi razlicne vzgojne oblike murve, s tem mislim na "povesave", "strehaste",... , te niso toliko rezultat uvijanja vej ampak so skoraj vedno rezultat oblikovnega cepljenja, ki pa naj bi uspeval samo na beli murvi (na konkretno kateri mi (se) ni uspelo ugotoviti). Te oblike so nizje, visina drevesa je odvisna od visine cepljenja. Strehaste oblike cepijo na ca. 3m visine in jih obicajno uporabljajo za "prekrivanje" parkirisc in so "konkretno" siroke. Povesave murve pa so lahko cepljene tudi nize - lahko tudi na visine < 2m in seveda naprej. Sam vidim tezavo v tem, da (tudi fotografij) tako nizko cepljenih povesavih murv spostljivih starosti nisem nikjer zasledil. In si ne predstavljam, kako se z leti "obnese" (izpad oskrbe drevesa?). Ce mi kdo odgovori na to vprasanje ali prilepi slikco zdrave 30-letnice, jo bom zelo vesel.
Dobijo se tudi nizje - "balkonske" oblike murv (recimo nana, "Issai",...), ki dosegajo zelo skromne visine. Odkar sem dobil namig, da so to "operativno" obdelani primerki belih murv (injekcijsko zapiranje prehranjevalnih poti v rani mladosti) in da vse tudi ne rodijo, me ne zanimajo vec.
Moje mnenje o minimalnih dimenzijah pri sajenju obicajnih murv - visina do 4.5m in razmak 6,0m med drevesi. Kar je vec pa toliko boljse.
Manjse sadilne razdalje zahtevajo konkretno prijateljstvo z zago in sekiro.
Sort crnih murv naj bi bilo na celem svetu zelo malo, starejsi viri omenjajo celo samo dve (?), torej samo dva izvora dreves crne murve (morus nigra). V polni rasti naj bi dosegle 10m visine in ca 15m premera krosnje. Po splosnem mnenju po okusu najboljsa.
Star(ejs)ih dreves rdecih murv v Sloveniji naj sploh ne bi bilo. Rdeca murva (morus rubra) naj bi bila naravni hibrid crne in bele murve, njena domovina je Amerika. Torej v nasem prostoru z njo ni nekih preteklih izkusenj. In dandanes "problemov" tudi ne. Kultivarjev rdece murve se v Sloveniji ne oznacuje (jih je vec), in jih kupis po principu "kupi, posadi, pocakaj, pa bos videl". Zrastejo do 15m visine in prav toliko premera. Od vseh murv (ne samo rdecih) se edino ameriski "Girardi dwarf" ustavi pri 3m visine - je naravni pritlikavec in je, po moje edina sprejemljiva "vrtna" murva.
Bela murva (morus alba) pa nas preseneti z izredno raznolikostjo. Ta se najraje in najboljse vidi v barvi zrelih plodov - od belih, roza, viola, ... do crnih - in seveda njih okusih. Po besedah zlahtniteljev se zelo rada "zeni" in je zato zanje hvalezen material. Vendar so vsa ta drevesa velika, v naravi visoka do 20m in premera 15m. Seveda se pri nas tudi ta prodajajo po zgoraj omenjenem "principu".
Poleg teh treh glavnih - bele, rdece in crne murve, obstajajo tudi druge, pri nas manj znane in uporab(lje)ne (obcutljivejse) oblike murv (morus macroura - himalajska,... ).
{mimogrede - vinkoz, tudi na tej murvi praviloma najdes obe vrsti cvetov - in moske in zenske - na vsakem drevesu}.
Obstajajo pa tudi razlicne vzgojne oblike murve, s tem mislim na "povesave", "strehaste",... , te niso toliko rezultat uvijanja vej ampak so skoraj vedno rezultat oblikovnega cepljenja, ki pa naj bi uspeval samo na beli murvi (na konkretno kateri mi (se) ni uspelo ugotoviti). Te oblike so nizje, visina drevesa je odvisna od visine cepljenja. Strehaste oblike cepijo na ca. 3m visine in jih obicajno uporabljajo za "prekrivanje" parkirisc in so "konkretno" siroke. Povesave murve pa so lahko cepljene tudi nize - lahko tudi na visine < 2m in seveda naprej. Sam vidim tezavo v tem, da (tudi fotografij) tako nizko cepljenih povesavih murv spostljivih starosti nisem nikjer zasledil. In si ne predstavljam, kako se z leti "obnese" (izpad oskrbe drevesa?). Ce mi kdo odgovori na to vprasanje ali prilepi slikco zdrave 30-letnice, jo bom zelo vesel.
Dobijo se tudi nizje - "balkonske" oblike murv (recimo nana, "Issai",...), ki dosegajo zelo skromne visine. Odkar sem dobil namig, da so to "operativno" obdelani primerki belih murv (injekcijsko zapiranje prehranjevalnih poti v rani mladosti) in da vse tudi ne rodijo, me ne zanimajo vec.
Moje mnenje o minimalnih dimenzijah pri sajenju obicajnih murv - visina do 4.5m in razmak 6,0m med drevesi. Kar je vec pa toliko boljse.
Manjse sadilne razdalje zahtevajo konkretno prijateljstvo z zago in sekiro.