Na koncu so to kar velikanska drevesa. Jih imam priliko opazovati in so resnično zanimive. Različni barvni odtenki od skoraj rumene in vse do skoraj žametno rdeče. Škoda je edino to, da so plodički zelo drobni in je potrebno kar nekaj obiranja za efekt sitosti. Tudi sladke niso vse enako, oz. stopnja trpkosti je različno zaznavna, vsaj pri teh, ki jih opazujem.
"Prava divja češnja" je pa zopet svoje poglavje. Živo rdeče češnjice, mesa za milimeter ali dva in bolj kot ne trpkega priokusa. Teh so belokranjski gozdovi mestoma kar polni.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Divja češnja
| mravlja je napisal/a: |
| So vse tako visoke? Je bilo kdaj govora o kaksnih nizjih? juglans, kako si to razdelil med "divjo cesnjo" in "pravo divjo cesnjo"? |
Prosto po prešernu.
Pač "prava divja" je le drobnejša in tudi trpka bolj, "samo divjim" se pa vidi, da izhajajo iz žlahtnih. To se pravi, da so te v bistvu pobegle žlahtnice.
S tem da prvih habitat je širše obočje, druge pa bolj v okolici vinorodnega predela, kjer ptiči opravljajo prenašanje genetskega materiala.
Nizkih še nisem opazil, ... razen mladih, ali pa tistih, če bi jih obrezoval. Saj žlahtno moraš itak, če ne želiš vedno znova nabavljati daljše in daljše lestve.
mravlja, ni nižjih divjih češenj. na Lj. vrtu je ostala ena zelo visoka, košata, kateri smo pred 20 timi leti porezali vrh. zagotovo starejša od 40 let, ima debelo deblo premera cca 30 cm ( ne grem sedaj merit, če te zanima bom jutri premerila). verjetno stara 6o let. starost sodim po 2 divjih v Istri katere sta stari cca 10 let in je prmer, tako po spominu ca 15 cm. vsaka ima svoj okus (kljub temu da rastejo takorekoč iz iste "materine" korenine), aromo, barvo drugačno. te v Istri sta zrasli iz koreninskega ostanka, enako tako divje češnje, vlikanke, katero je pijavica izpulila iz zemlje in smo jo tisto leto pritlehno obirali. lpvoda
PS: pol kozarca divjih zmečkanih češnj s koščicami namočenih v grapo in še posebej pol kozarca celih češenj namočenih v grapo, naj stojijo v temi 3-4 mesece, precediš in obe steklenici zmešaš. odličen rdečkast, rahlo sladkast štamprle. lp_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
PS: pol kozarca divjih zmečkanih češnj s koščicami namočenih v grapo in še posebej pol kozarca celih češenj namočenih v grapo, naj stojijo v temi 3-4 mesece, precediš in obe steklenici zmešaš. odličen rdečkast, rahlo sladkast štamprle. lp_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
_________________Barvit pozdrav,