Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
kuhanje oglja
Kako pa veste, da bo s temle kuhanjem nastalo BIO oglje oziroma oglje primerno za vrt?
Na vprašanje, kakšna je razlika med ogljem in bio ogljem Novič odgovarja: “Večina pozna običajno oglje, ki so ga kot gorivo z visoko kalorično vrednostjo ter kot sestavino za smodnik donedavno v večjih količinah pridobivali v posebnih kopah. Te so oglarji postavljali v gozdovih, na Primorskem masovno po Trnovski planoti, po oglju se imenujejo tudi naselja, kot so denimo Voglje pri Sežani. Ker se pridobiva pri nizki temperaturi, običajno okrog 300 stopinj Celzija, so pore še zapolnjene z bio-katranom in oljem, zato je to oglje, podobno kot klasični industrijski briketi oglja, za kmetijstvo manj primerno.” Bio oglje nastane pri temperaturi od 400 do 600 stopinj Celzija, kar je dovolj, da se pore “izčistijo”. Tudi tu pooglenitev poteka ob zmanjšani prisotnosti kisika. “Temu postopku rečemo piroliza. Čeprav je osnovni namen iz biomase odstraniti vodo, pa lahko s spreminjanjem pritiska in temperature v reakcijski posodi tu poleg bio oglja ustvarimo tudi različne deleže koristnih plinov ter celo utekočinjene izdelke, kot je olje za gorivo,” Klinar razloži široko paleto uporabnosti pirolizirane biomase.
Na vprašanje, kakšna je razlika med ogljem in bio ogljem Novič odgovarja: “Večina pozna običajno oglje, ki so ga kot gorivo z visoko kalorično vrednostjo ter kot sestavino za smodnik donedavno v večjih količinah pridobivali v posebnih kopah. Te so oglarji postavljali v gozdovih, na Primorskem masovno po Trnovski planoti, po oglju se imenujejo tudi naselja, kot so denimo Voglje pri Sežani. Ker se pridobiva pri nizki temperaturi, običajno okrog 300 stopinj Celzija, so pore še zapolnjene z bio-katranom in oljem, zato je to oglje, podobno kot klasični industrijski briketi oglja, za kmetijstvo manj primerno.” Bio oglje nastane pri temperaturi od 400 do 600 stopinj Celzija, kar je dovolj, da se pore “izčistijo”. Tudi tu pooglenitev poteka ob zmanjšani prisotnosti kisika. “Temu postopku rečemo piroliza. Čeprav je osnovni namen iz biomase odstraniti vodo, pa lahko s spreminjanjem pritiska in temperature v reakcijski posodi tu poleg bio oglja ustvarimo tudi različne deleže koristnih plinov ter celo utekočinjene izdelke, kot je olje za gorivo,” Klinar razloži široko paleto uporabnosti pirolizirane biomase.
Po pravici povedano ne vem 100%, če bo res bio oglje. Ampak če bo prišlo do pirolize ali ne, pa se bo videlo - lesni plin bo gorel pri luknjah na pokrovu. In če pride do pirolize, potem smo na dobri poti do bio oglja, kajne?
Namen oglja je zame predvsem to, da je v njegovi strukturi odlično prebivališče za mikroorganizme.
Namen oglja je zame predvsem to, da je v njegovi strukturi odlično prebivališče za mikroorganizme.
To sem počel pred tremi leti
http://forum.gartlc.si/gartlc-about2087-0-asc-75.html
Največji problem mi predstavlja drobljenje oglja. Izredno umazano in verjetno za dihala nevarno opravilo. Debelih koščkov pa nočem v vrtu. Če bi našel kakšen sistem za dovolj drobno zrdobiti oglje bi ga imel za vrt še več, saj sem ga pridela za dve vreči.
Sedaj ga že tri leta pridelujem iz oblancev in debelega žaganja v velikih konzervah od pasje hrane v centralni peči. Letos pozimi mi je zmanjkalo oblancev .
http://forum.gartlc.si/gartlc-about2087-0-asc-75.html
Največji problem mi predstavlja drobljenje oglja. Izredno umazano in verjetno za dihala nevarno opravilo. Debelih koščkov pa nočem v vrtu. Če bi našel kakšen sistem za dovolj drobno zrdobiti oglje bi ga imel za vrt še več, saj sem ga pridela za dve vreči.
Sedaj ga že tri leta pridelujem iz oblancev in debelega žaganja v velikih konzervah od pasje hrane v centralni peči. Letos pozimi mi je zmanjkalo oblancev .
juglans je napisal/a: |
V bistvu je štos gašenja procesa proti koncu z vodo v temu, da ... |
Štos ni v gašenju ampak v odsotnosti kisika. Proces se ustavi, ko se zadeva ohladi in dobiš popolnoma suho oglje.
V primeru, da moraš proces ustavljati z vodo pomeni, da je prisoten kisik, kar pomeni, da ni biochar ampak bolj navadno oglje, ki še vsebuje katrane, smole in ostale derivate. Zadevo je potrebno pustiti, da se sama ohladi (do naslednjega dneva).
Razlika je očitna.
poglej od 7min:00sek naprej. https://www.youtube.com/watch?v=COPqvVH7jiw
oglje se kuha 1 uro in hladi nekaj ur. Proces se sam konča.