Rezultat je bil po okusu neprimerljivo boljši od tistega nekaj povsem trdega, recimo temu testnega vzorca. Pač zanimalo me je kaj nastane iz opcije A in B.
Še huje pa je, ko dobim v dar "lepe" kakijeve krhlje, ker tisto pa je dejansko neokusno, prazno, ...nekje minuto po prežvečenju se zazna mokasto sladkast okus.
Moj zaključek je.
Ko se suši cele plodove ti naravno zorijo do nekega njihovega maksimuma in rezulatat je verjetno najboljši od najboljšega. Se mi zdi, da je mfrancova lanska izkušnja z od zrelosti odpadlimi plodovi iz drevesa nekje v tem rangu. Ampak to doma človek težko realizira zaradi večih pogojev, ki jih na našem področju enostavno ni.
Sušenje narezanih plodov v el. sušilcih in podobnem pa da najboljše rezultate z ravno prav umedenimi plodovi. Če poizkusim opisati točko optimalne zrelosti, potem bi bil to trenutek, ko meso prehaja iz želatinastega v mehko želatinasto. Tako nekako in če bo še kdaj naneslo, da ga bom sušil, potem bo to recept katerega se bom držal.
Sicer pa je podobno tudi pri drugem sadju.
Jabolka morajo biti ravno prav zrela, da je prisotna tako kislina kakor sladkor. To pomeni, da morajo odležati vsaj par tednov.
Še bolj natančne pa so hruške, ki dajo nebeški rezultat ko so na meji med še čvrstim in tekočim.
Vseeno pa, uživajte v svojem pridelku, pa kakršenkoli že je. Izpod lastnih rok je vsekakor najvrednejši. (ovrednotena subjektivnost
)
Upam da zorenje v kozarcu izniči tisto trpkost, pa da jih lahko nekako uporabim. 
.
.
