Naravna škropiva

[mfranc]

Zanimiva najdba, CRTJ. Vidim da se ta preparat šele širi po svetu (npr. v letu 2017 so ga dobili /pričakovali?/ v Španiji in Portugalski. Šele prihaja v EU, uporablja pa ga preko 30 držav po svetu. Izgleda, da ga imajo tudi v Srbiji ... .

Vidim, da je cenjen tudi kot zaščita pred mnogimi boleznimi paradižnika. Malo me spominja na Neem olje, s svojim širokim spektrom delovanja. Sicer pa sta obe olji, čajevca in neem, znani tudi v osebni negi, zunaj se dobi tudi mešanica obeh za odpravljanje kožnih težav. V različnih oblikah, tonik, mazilo, itd.

Se mi zdi zanimiva uporaba obeh na vrtu, recimo naizmenično, kot preventiva._________________mfranc

[figula]

Čedalje pogosteje se sprašujem ali ima narava res rada samo tropske in subtropske ljudi, da jim je postregla s takim obiljem superhrane in super zelišč??
Ali pa je vzrok samo v tem, da so rastline teh področij nabolje raziskane glede sestavin in njih delovanja. Sigurno imamo tudi na našem okolju primerne rastline s takimi delovanji .... hmmmm ....

Čajevec ima antibakterijske in antiseptične (razkužilne) lastnosti. In če je idealen za zdravljenje kože in učinkovit pri zdravljenju kandide, je potem v ta namen dober tudi za rastline?

Kdor ima mačke, naj bo zelo pozoren pri uporabi čajevca. Če jim pride na kožo, so zanje posledice lahko zelo nevarne, celo usodne.

[muha]

figula je napisal/a:

Čedalje pogosteje se sprašujem ali ima narava res rada samo tropske in subtropske ljudi, da jim je postregla s takim obiljem superhrane in super zelišč?? Ali pa je vzrok samo v tem, da so rastline teh področij nabolje raziskane glede sestavin in njih delovanja. Sigurno imamo tudi na našem okolju primerne rastline s takimi delovanji .... hmmmm .... .

Dobro vprašanje in pametna ugotovitev. Moje mnenje je, da vsaj superhrane imamo doma več kot dovolj. In če so rastline dobre za lajšanje naših bolezni, so najbrž tudi še za kaj drugega. Saj nekaj jih že poznamo: koprivni namok proti ušem, gnojnica + gabez za boljšo rast ... Da bi se še za regačico in dresnik ugotovile kake super lastnosti!

[metuljc]

Okvir za razumevanje je širok.
Od ekvatorja proti polom se število vrst organizmov krepko manjša, kar pomeni, da se še krepko bolj manjša tudi število odnosov med vrstami.
Posledično so se posamezne vrste skozi svojo evolucijsko zgodovino in koevolucijsko zgodovino srečevale z zelo različnimi zahtevami in posledično pač razvijale več ali manj ali zelo malo preživetvenih strategij. Mednje sodijo tudi številne kemijske snovi, ki jim pri tem preživetju pomagajo oz., bolje rečeno, jim ga omogočajo.
Če, na primer, najdemo neko drevesno vrsto v tropskem gozdu s pogostnostjo 1 drevo na kvadratni kilometer, nam je hitro lahko jasno, koliko vrsta je tam. In, tako pravijo poznavalci, na vsakem od teh dreves so lahko vrste žuželk, ki živijo samo na tem drevesu, na sosednjem so že druge, njim sicer zelo podobne, a ne enake.
Lahko si torej predstavljamo, zakaj je torej več rastlin z učinkovinami, ki so nam zanimive, doma bliže tropom kot avtohtonih. In, seveda, treba je računati še na mnogo drugih vzrokov, recimo tudi na tega, kako so (in so bile v Zemljini zgodovini) razporejene celine in kako so s spreminjanjem lege celin nastajale in izumirale vrste. Itd......

Se pa strinjam tudi z muhinim zapisom. In, ne pozabimo, vedno nam je tuje bolj privlačno, ker je malo skrivnostno, od daleč, neznano, vse kaj drugega kot neko kislo zelje, jabolka, ki rastejo za vsakim plotom. Enemu Kameruncu bi bile borovnice ali jabolka tudi popolna eksotika in superhrana.

[Andrej Banko]

Afričani so zvedeli, da imamo v Evropi ribez, maline, jagode in borovnice, pa zato zdaj kar z gumenjaki hitijo čez morje k nam !

[voda]

naj še jaz dodam nekaj -o avtohtonem škropljenju-, katero se je nekoč uporabljalo pri špricanju trte (saj drugo ni bilo treba). barba Bepo mi je pravil, da so nekoč trto špricali z jesenom, enako kot so sadili trsje ob drevo jesena. podobno sem videla ob drevesih speljano trto v predmestju Rima pred 45-timi leti (mogoče sem to že pisala). v deževnico so več dni namakali stolčene veje jesena in ko je ta namok dobil barvo za primer kot danes pri kuperblau so precedili in šli prskati. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

[Daniel R]

Za jesen pa še nisem slišal, da bi ga uporabljali kot škropivo? Mogoče kdo ve kaj naj bi bila aktivna učinkovina?_________________Iščem zanimive sadne vrste...

[figula]

Bravo voda, to rabimo!!!
Dobre prakse iz časov, ko ni bilo "dobrega življenja" in ni bilo mogoče zapeljati se pred vrata trgovine in kupiti vreče kemikalij.

Berem, da ima jesen tradicijo v zdravilstvu že od Hipokrata naprej
Listje, mlade vejice in lubje vsebujejo kumarin (coumarins), ki zavira rast bakterij in gliv.

[voda]

Figula, ti si res raziskovalka in kot si odkrila je ta kumarin bil rešitev za rastline. razmerja koliko stolčenih vej in koliko vode pa se barba Bepo ne spomni več, a mislim da si pri tem niso belili preveč glave. če je bil namok pregost so ga razredčili in seveda odvisno od bolezni trte - močnejše ali blažje-. ko je barva kot sem napisala enaka barvi raztopljenega bakrovega kuperblava je zadva pripravljena. probala bom z nekaj vejic. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

[voda]

še nekaj bom dodala. pri trti malvazije nekoč redno "zdravljene" z kuperblav (še prej z modro galico) je že 15 let prepuščena sama sebi. edino jo obrežem. ni nič bolana in vedno ima nekaj izredno sladkega grozdja. raste prav v koridorju najhujših sunkov burje. lani sem jo obrezala že v decembru in letos je oho polna grozdov. (to je del bivše pergole).

razmišljam, da je poleg pozicije važna utrjenost rastline, katera se lahko sama bori proti bolezni in pravzaprav postane odporna. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)