Ugibal bi, da čim ima gliva trosnjak, že iz njega letijo trosi. Dokler pa trosnjaka nima, pa je gobarji ne nabirajo.
V naravi nekih naključij ni. Evolucija je določila najbolj učinkovito obliko. Veliko gob je z razlogom užitnih, ker jim tudi jedci pomagajo s prenosom trosnjakov osvajati nova področja.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Gobarjenje 2018
| Pepe je napisal/a: |
| Ugibal bi, da čim ima gliva trosnjak, že iz njega letijo trosi. Dokler pa trosnjaka nima, pa je gobarji ne nabirajo. V naravi nekih naključij ni. Evolucija je določila najbolj učinkovito obliko. Veliko gob je z razlogom užitnih, ker jim tudi jedci pomagajo s prenosom trosnjakov osvajati nova področja. |
Ne bo držalo, trosi morajo najprej dozoreti in mlade gobe nimajo zrelih trosov. Pri jurčku so zreli, ko se predel pod klobukom, kjer so, začne barvati iz rumenkaste v zeleno, recimo, pri prašnici, ko zgoraj poči,.....
V naravi je več naključij, kot si morda mislimo. Evolucija je morda res pripeljala do, v trenutnih razmerah, zahtevah okolja, zadosti učinkovitih oblik, "rešitev". Ko se zahteve okolja spremenijo, so lahko rešitve celo precej kontra produktivne in evolucijski procesi se obrnejo v drugo smer ali pa vrsta izumre. Dejstva, da so gobe nam, ljudem, užitne, ni pripisati temu, da, ker jih jemo, jih raznašamo naokoli, ampak temu, da so jih lahko jedle živali s podobnim metabolizmom že v časih, ko ljudi še sploh ni bilo in temu, da smo se jim tudi mi, jedci, uspešno prilagodili (ali smo to prilagoditev podedovali od svojih prednikov, še neljudi). Marsikatera goba, ki je ljudem ali celo sesalcem na splošno smrtno nevarna, je povsem užitna, recimo, polžem. Spore se res prenašajo tudi prek iztrebkov, pa, seveda, tudi z vetrom oz. zračnim tokom.
Kakorkoli obračamo, prekomerna hoja po gozdu, pa najsi gobe rastejo ali ne, zagotovo negativno vpliva na razrast micelijev gliv.
| metuljc je napisal/a: |
| Kakorkoli obračamo, prekomerna hoja po gozdu, pa najsi gobe rastejo ali ne, zagotovo negativno vpliva na razrast micelijev gliv. |
Če je to slučajno pravilo, ima seveda izjeme
. Med gobarji je znano, da gobe rade rastejo ob poteh. V nedeljo, na Pokljuki sem zadnjo rundo hodil samo po dobro uhojeni gozdni stezici - ni se mi dalo več v gozd, čeprav je teren čisto raven. Nabral sem okrog deset obpotnih gobanov, skoraj "u nulo" so bili samo 10 cm od roba potke .....
_________________mfranc
.| crtj je napisal/a: |
Blanširaj ali na kratko poduši v ponvi, pa v skrinjo. (Razen če si tudi to že napolnil  |
Skrinja je že julija bila zvrhana!
| muha je napisal/a: |
| Ali pa se zadrži (vem, da je težko) in jih pusti v naravi. Gobani so pa meni najboljši posušeni. Se mi zdi, da zadrđijo veliko več okusa, kot zamrznjeni. |
Pol jih že tako puščam v gozdu. Samo vse je pa res hudo težko.
Sicer imam omejene možnosti sušenja. Se pa res zmanjša količina. Za 1 Kg suhih gre dobrih 10 Kg.