Armenska kumara - Cucumis melo var. flexuosus
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 10774
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Armenska kumara - Cucumis melo var. flexuosus
(Prenos iz arhiva)
-
češnca
- Prispevkov: 465
- Pridružen: Če Nov 29, 2018 1:00 am
Armenska kumara ali stara "zelenjava", ki so jo gojili že pred 1500 leti, trpi rahlo identitetno krizo. Čeprav je videti kot kumara in ima vonj in okus - zelo blag - po kumarah, spada v resnici na botaničnem drevesu med melone. To je tudi razlog, da uspeva v najhujši vročini, tudi med našimi vročinskimi valovi, ko običajne kumare klecnejo.
Gojimo jo kot ostale bučevke. Aprila lahko posadimo in vzgojimo sadiko, ki jo posadimo na stalno mesto po 15. maju, ko mine nevarnost slane. Zahteva sončno in vroče mesto, na katerem se lahko vzpenja, dovolj komposta in predvsem v času dozorevanja plodov dovolj vode. Ni občutljiva na bolezni in nihanja temperature, saj jo gojijo tudi v puščavi. Rodi po 55-70 dneh od presajanja in do slane oziroma dokler je dovolj toplote.
Po rasti je podobna siciljanski lagenariji. Potrebuje precej opore, le da zrase malce krajša - hitrorastoča plezalka ima poganjke dolge do 4 m. Najprej cvetijo moški plodovi, ki odpadejo, nato pa na stranskih vejah tudi ženski, ki se ob oploditvi razvijejo v kosmate kumaricam podobne plodove. Zreli plodovi zrastejo od 75-90 cm veliki, vendar je bolje pobrati mlajše, do 30 cm. Mladih plodov ni potrebno lupiti. Pri starejših plodovih so semena bolj izrazita, okus mesa spominja na belo meso lubenice in lupina postane trda.
Jutri prinesem nekaj semen armenske kumare. Žal nimam ravno velike količine, zato jih vzemite tisti, ki to zelenjavo? sadje?
naslednje leto vidite na svojem vrtu.Nazadnje urejal/a češnca 04 Nov 2019 20:03; skupaj popravljeno 1 krat
Gojimo jo kot ostale bučevke. Aprila lahko posadimo in vzgojimo sadiko, ki jo posadimo na stalno mesto po 15. maju, ko mine nevarnost slane. Zahteva sončno in vroče mesto, na katerem se lahko vzpenja, dovolj komposta in predvsem v času dozorevanja plodov dovolj vode. Ni občutljiva na bolezni in nihanja temperature, saj jo gojijo tudi v puščavi. Rodi po 55-70 dneh od presajanja in do slane oziroma dokler je dovolj toplote.
Po rasti je podobna siciljanski lagenariji. Potrebuje precej opore, le da zrase malce krajša - hitrorastoča plezalka ima poganjke dolge do 4 m. Najprej cvetijo moški plodovi, ki odpadejo, nato pa na stranskih vejah tudi ženski, ki se ob oploditvi razvijejo v kosmate kumaricam podobne plodove. Zreli plodovi zrastejo od 75-90 cm veliki, vendar je bolje pobrati mlajše, do 30 cm. Mladih plodov ni potrebno lupiti. Pri starejših plodovih so semena bolj izrazita, okus mesa spominja na belo meso lubenice in lupina postane trda.
Jutri prinesem nekaj semen armenske kumare. Žal nimam ravno velike količine, zato jih vzemite tisti, ki to zelenjavo? sadje?
naslednje leto vidite na svojem vrtu.Nazadnje urejal/a češnca 04 Nov 2019 20:03; skupaj popravljeno 1 krat
-
češnca
- Prispevkov: 465
- Pridružen: Če Nov 29, 2018 1:00 am
Praktično vsi recepti, ki sem jih našla na netu, menijo, da gre za kumaro. 
Našla sem solate, hladne juhe, vložena je baje v svoji domovini precejšnja specialiteta, možno jo je tudi popeči na žaru kot bučke. Meso je nekoliko bolj kompaktno od navadnih kumar.
Zgoraj sem pozabila dopisati, da je primerna za velike jedce. Ena kumara je lahko težka kilogram in več.
Našla sem solate, hladne juhe, vložena je baje v svoji domovini precejšnja specialiteta, možno jo je tudi popeči na žaru kot bučke. Meso je nekoliko bolj kompaktno od navadnih kumar.
Zgoraj sem pozabila dopisati, da je primerna za velike jedce. Ena kumara je lahko težka kilogram in več.
.