Moj skalnjak, ženine rože in vse kar leta in lazi naokoli

[Robertino]

Samo zadnje troje.

[Robertino]

Še taščica, verjetno zadnja danes.
Postaja (pre)temno.

[mravlja]

Saj se ponavljam, ampak... Robertino, napravi knjigico ptic za otroke. Bo pri nas doma na polici, jo bomo gledali tudi odrasli.
Tako lepo "dokumentiranih" zlepa ne najdeš.

[Robertino]

Najlepše pri vsem tem je pa to, da so vse slikane iz kuhinje, oziroma iz dnevne sobe. Gledam jih lahko vsak dan, ne glede na zunanje vreme. To mi pomeni največ.

Kadar brkljam po skalnjaku, so sinice edine, ki nemoteno prihajajo v krmilnico, druge so le v "preletu", nadaljujejo, ko me zagledajo.
Mama je imela sinico, ki ji je hodila jesti iz roke. Mogoče enkrat to uspe tudi meni.

[greeny]

V ljubljanskem Tivoliju je znan en del parka po imenu Tičistan, kjer so ptiči tako navajeni ljudi, da res priletijo na roko, če imaš na dlani semena. Po lastnih izkušnjah velika sinica in ščinkavec. Po mojem morajo ptiči na nekem mestu "doživeti" od blizu dovolj ljudi, pa dovolj redno, da se ne bojijo več. Ne vem, če je tako stalno prisotnost mogoče zagotoviti doma pri hiši ob kakem drevesu ...

[muha]

greeny, očitno je. Znanec, ki ima hišo v bližini gozda, živi v takem sožitju z okoliškimi ptiči. Pravi, da se ptički usujejo na verando, čim z ženo stopita nanjo. Zlasti siničke so z njima čisto domače.

[mfranc]

Meni je najbolj prijazna ptičica ravno taščica . Neštetokrat, ko sem kaj brskal po vrtu, je skakljala okrog, na kak meter je prišla - res simpatično bitjece .....

Pa stržek nas je razveseljeval nekaj let, že dolgo tega. Stanoval pa je v "skalnjaku" čisto zraven vrat s terase. Stalno se je vrtel tam ...._________________mfranc

[Robertino]

Ja, taščica je radovedna, a z varne razdalje. Menda je zelo teritorialna in nima rada gostov, ne takih in ne drugačnih.
Je fa fletna, izgleda kot tisti kosmati obeski za ključe.

[Robertino]

Par kalinov





Moje hiacinte imajo vsako leto skromnejše cvetove.





hosta




tulipan kot barčica iz papirja







vija vaja sem ter tja

[Robertino]

Še ena mrtva miš. Cela, a mrtva. Bo treba nastaviti pasti.