Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.

Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)

Zastiranje, zastirka

Odgovori
Uporabniški avatar
muha
Site Admin
Prispevkov: 17337
Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
Kraj: Medvode okolica

Odgovor Napisal/-a muha »

Prvič slišim za kompostni hlev. Po prebranem bi nastilj vseeno raje za nekaj mesecev kompostirala še doma, preden bi ga potresla kot zastirko. Bojim se, da bi še vedno vseboval preveč dušika, ker med drugim popije tudi vso sečnino. Ne vem pa ne, ali je to res potrebno, bi morala videti v živo. Sama ideja kompostnega hleva mi je super.
Pepe
Prispevkov: 732
Pridružen: Če Mar 13, 2014 1:00 am
Kraj: Štajerska

Odgovor Napisal/-a Pepe »

Gre očitno za govedo na globokem nastilju. Jaz sicer bolj poznam sisteme, kjer uporabijo slamo, veliko količino slame, govedo je več mesecev na istem nastilju, svoje iztrebke premeša s to slamo in jo tudi povsem zdrobi. Na koncu so taki hlevi običajno prilagojeni, da se skidajo s traktorjem, ali pa rahlo visijo in gnoj na eni strani sam pada ven, na drugi pa vsake toliko dodajo svežo snov za steljo.
Da sistem funkcionira, mora biti delež iztrebkov glede na material stelje precej manjši kot pri klasičnem hlevu z steljo, kjer se iztrebki odstranjujejo dnevno. S tega stališča bi moralo biti manj dušika kot pri klasiki. Gotovo ne škodi, če še nekaj časa odleži in se tako kompostira. Sicer pa je lastni test s tem kar dobiš še največ vreden. Uporabiš takoj na delu vrta in opazuješ, preostanek pa kompostiraš.
robi14
Prispevkov: 253
Pridružen: Po Jan 04, 2016 1:00 am

Odgovor Napisal/-a robi14 »

Pozdravljeni,
danes sem prvič namesto obsipanja krompirja z zemljo to storil z zastirko iz listja. Ima mogoče kdo kaj izkušenj s tem?
Meni se zdi to ok tudi iz vidika, da z motiko nisem poškodoval gomoljev samih grmov, pri kopanju, pa bom zastirko lepo vkopal v zemljo.
Zgleda pa takole:



tajci
Prispevkov: 376
Pridružen: Pe Avg 14, 2020 2:00 am

Odgovor Napisal/-a tajci »

Jaz sem prejšnja leta zastirala s pokošeno travo. Pridekek podoben, kot če je krompir osut, je pa lažje pri izkopu. Letos imam polovico spet zastrto, polovico pa ne. Zastrtega bom kopala nazadnje. Imam ga samo za mladega._________________Naj raste
brbr
Prispevkov: 8008
Pridružen: Če Jun 06, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a brbr »

Zastrianje je čisto v redu. Sama naredim grebene ob sajenju krompirja, potem na površino pokrijem z materialom, ki je na voljo (listje, ovčja volna, seno). Nikoli ne osuvam.
Ravno včeraj sem na njvi krompir zastrla z eno leto starim, že natrohnenim senom._________________naredimo svet lepši
živa
Prispevkov: 2438
Pridružen: Po Jun 10, 2013 2:00 am
Kraj: Žiri-NM

Odgovor Napisal/-a živa »

Jaz pa krompirja nikoli več ne zastiram, ker se zaredijo miši. Tisto leto, ko sem imela zastirko iz trave, smo pobijali legla miši ob izkopu. vse je cvililo. fuj, nagravžno_________________Lp, Živa
Uporabniški avatar
muha
Site Admin
Prispevkov: 17337
Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
Kraj: Medvode okolica

Odgovor Napisal/-a muha »

mfranc je napisal/a:
Pravzaprav sem vprašal malo na zalogo Wink . Trenutno, do kakšne spremembe pri vzgoji še kakšnih kultur, pa ne pride v poštev. Pod strehco, pri paradižnikih sem lani uporabil miskant, pa je bilo zalivanje s z vodo premalo, da bi miskant vsaj malo razpadel. Lanskega sem letos uporabil za zastiranje solate, pa mi kosi vse razkopljejo. Za drugo leto imam za solatni gredi novo idejo; bom pa kljub temu vprašal: Se da solato zastreti s slamo, pa da v vlagi ne začne gniti. Pri debelejšem sloju, pri tankem je nevarnost, da plevel veselo prikuka ven?


Meni je ravno to všeč, da zastirka ne razpade že v prvem letu. To, da jo kosi razkopavajo tudi ni samo slabo, ker spotoma poberejo marsikaterega nebodigatreba. Glede solate, visoke zastirke in gnitja pa ne vem kaj pametnega. Edinole morebiti, če bi jo sadili na grebene, zastirko pa stlačili predvsem v jarke. To moram preizkusiti tudi sama, ker kasneje poleti vsa prične počasi gniti od spodaj.
mfranc
Prispevkov: 4661
Pridružen: Sr Jun 05, 2013 2:00 am
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a mfranc »

Hmmm, baje se mora v vesolju vse "poglihati", tudi plusi in minusi zastirk Laughing .

Kosi se z razkopavanjem lahko kosajo s kurami; Ferdo mi vedno govori, da so sigurno nekaj slišali pod zastirko (pri borovnicah), kak masten zalogaj. Negativni stranski efekti: Dostikrat pridem na vrt, na gredi z nanovo poflancanimi solati jih pa cel kup manjka! Nakar ugotovim, da je veliko sadik zasutih z zastirko Cool . Zasute moram očistiti, če ostane v srčiki nesnaga, ni dobro. Tudi plevel nestrpno čaka, da mu kdo odstrani zastirko .... Evil or Very Mad

Ko sem lanski miskant letos posipal okrog sadik, sem mimogrede počistil kar (pre)veliko količino iztrebkov od sosednjih muck besen_________________mfranc
Uporabniški avatar
muha
Site Admin
Prispevkov: 17337
Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
Kraj: Medvode okolica

Odgovor Napisal/-a muha »

Ni druge, trakove protitočne mreže čez. Tudi sama opažam, da bo potrebno, ker sosedova muca pridno ordinira med mojimi paradižniki, kjer je lepo suho. In kolebam med nagnjenostjo do nam ljube muce in "nenaročenim gnojenjem". Wink
mfranc
Prispevkov: 4661
Pridružen: Sr Jun 05, 2013 2:00 am
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a mfranc »

Pred leti sem že uspešno preprečil kosom rudarjenje pod grmi borovnic s položitvijo neke stare mreže proti ptičem, ki mi jo ni bilo žal razrezati in položiti na zemljo pod borovnicami. Verjetno bi mrežo pred nasaditvijo solate lahko tudi tu uporabil.
V naslednjem letu bom pri solati ostal kar pri tkaninski protiplevelni zaščiti.

Na gredi s paradižniki pa se že dolgo pripravljam na korenito spremembo. Zmanjšal bi število sadil paradižnika, da bi greda ostala bolj osončena, dodal pa bi kumare, ki bi brez mreže/opore ležale po tleh. S kumarami imam vsakoletno težavo, kam jih umestiti. V tem primeru pa bi mogoče prišla prav debela slamnata zastirka, da bi kumare ne imele stik z mokro zemljo.
Verjetno pa bi rabil cevni razvod za kapljično zalivanje. Po možnosti rahlo vkopan v zemljo ...._________________mfranc
Odgovori