... filca nikakor NE uporabljaj, ker preprečuje osnovno delovanje deževnikov, ki jih potrebuješ in so znak dobrih, zdravih tal.
Les v zemlji ti bo črpal dušik za razgradnjo, zato boš imel na drugi strani sicer organsko gledano bogato razmerje, vendar s hranili (dušik) zelo mizerno stanje in posledično zopet slabo situacijo. Razen, če boš intenzivno gnojil.
Verjetno precej boljša situacija bi bili kakšni lesni sekanci (še boljše presejani, fini del, ki ni za kurjavo ... če je to v vašem koncu kje mogoče dobiti) in sicer razprostrto na površini parcele, da se za razgradnjo vsaj delno uporablja dušik iz zraka.
Ampak kljub vsemu bi hkrati vključil še gnojenje, ker zopet, razgradnja celuloze je velik porabnik dušika.
Svež hlevski gnoj bi bil super, (zaradi urina - urea - dušik) pa tudi če bi hodil ti tja na "lu-lu" bi bilo zelo OK, sicer pa karkoli s čimveč dušika.
Po mojem mnenju bi bilo idealno dodajanje čimbolj zelene rastlinske mase (seveda ne v neki skrajnosti) in to poleg dodatnega gnojenja kombinirati še z bokaši kompostiranjem (iniciacija z mikroorganizmi)
Pesek, lapor, nekaj bi ga bilo sigurno dobrodošlo.
Po mojem je še boljši kakšen rečni mulj, čeprav kot že sam dvomiš okoli oporečnosti... težko je zavzeti neko stališče "ja/ne"
Jaz naprimer, tu na novi lokaciji, ko šele vzpostavljam zelenjavni vrt na travniški celini, ki je bila seveda predhodno prerita s strojem (gradbena dela) v jeseni bogato gnojim s hlevskim gnojem, vendar za proti utež presežkom dušika enako bogato dodajam jesensko listje iz hoste. Vse skupaj bolj ali manj uspešno zaštiham v zemljo in zanimivo je koliko deževnikov se v tej masi namnoži. Na momente kar neverjetno.
Preostanek listja nato kompostiram - premešavam z travnim odkosom in bokaši kompostiranimi organskimi gospodinjskimi odpadki v kar vključim še vse zelene rastlinske dele, ki so kakorkoli oboleli z nekimi trdovratnimi boleznimi. (npr: krompirjeva cima, paradižnik s plesnijo, pa recimo tudi določene semeneče plevele ... pač narežem še to v hobuke kjer to počnem)
Takole iz distance bi se sam v teoriji odločil za lesne sekance (fini del) razprostrte po površini, dodatno bi gnojil (če ne gre drugače tudi z mineralnimi g.) čez čas posejal trato in košnjo puščal na mestu. Razen pač na mestu zelenjavnega vrta, seveda.
Recimo temu neko znosno ravnovesje v inputu fizičnega dela, vnešene surovine in izgledu, če ti predstavlja "civiliziranost" ali pa "ne-divjina" nek pomemben faktor.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Izboljšanje zemlje
juglans: poraba dušika : a misliš, da bi vplivalo tudi, če so hlodi 50 cm v globini? Jaz nisem imela nobenih težav s tem. Seveda sem normalno gnojila, kot bi sicer. Moje izkušnje se omejujejo na zelenjavno-vrtni del, trata je pa seveda čisto nekaj drugega.
Živalski (ali človeški) gnoj pa seveda, to je prava poslastica za gomilasto gredo. Kaj pa, če bi jeseni vse skupaj zalil z gnojevko. Ki sicer ni najbolj priporočljiva, ampak v tem primeru pa morda, kaj?
Živalski (ali človeški) gnoj pa seveda, to je prava poslastica za gomilasto gredo. Kaj pa, če bi jeseni vse skupaj zalil z gnojevko. Ki sicer ni najbolj priporočljiva, ampak v tem primeru pa morda, kaj?
Gnojevka bi verjetno bila bolje izkoriščena in manj spirana v podtalnico v času (začetka) intenzivne rasti in ne na koncu. Če jo je možno dobiti in je vseeno, kdaj se uporabi. Vedeti pa je treba, da kmetje gnojevko na površine vozijo v precej majhnih količinah, čeprav, ko to gledamo in jo vohamo, še zdaleč nismo tega mnenja. V praksi okrog 30 m3 na ha, kar pomeni 3 litre na m2.
Od organskih gnojil, ki so zelo bogata z dušikom, bi moral biti dober pomočnik pri razpadanju materiala, kurji gnoj. Ampak te stvari imajo smisel samo, če je to v zelo bližnji okolici na voljo.
Če je v planu kak obisk na Štajersko, potem priporočam obisk https://www.youtube.com/watch?v=_JncimxVLtg. Znanost in praksa na enem mestu.
Od organskih gnojil, ki so zelo bogata z dušikom, bi moral biti dober pomočnik pri razpadanju materiala, kurji gnoj. Ampak te stvari imajo smisel samo, če je to v zelo bližnji okolici na voljo.
Če je v planu kak obisk na Štajersko, potem priporočam obisk https://www.youtube.com/watch?v=_JncimxVLtg. Znanost in praksa na enem mestu.
@muha; zanimivo jaz sem pa imel na takšen način (les v zemlji) dvakrat slabe izkušnje.
Nikakor nisem mogel stvari spraviti v red, čeprav je bilo to v določeni meri tudi posledica skromne razpoložljivosti dušičnih gnojil. Ampak vseeno, v drugem primeru lubenice kljub zalivanju z NPK niso delale ravno dobro. Kakšne dve leti, potem sem pa itak prenehal.
Nikakor nisem mogel stvari spraviti v red, čeprav je bilo to v določeni meri tudi posledica skromne razpoložljivosti dušičnih gnojil. Ampak vseeno, v drugem primeru lubenice kljub zalivanju z NPK niso delale ravno dobro. Kakšne dve leti, potem sem pa itak prenehal.