Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kitajska volčja jagoda - Goji lycium
juglans, zmenjeno.
Meni so pri tem "no name" tudi eno poletje vsi listi odpadli, a ne zaradi suše, saj to zelo zelo dobro prenašajo, edina rastlina pri meni, ki je suša ni nikakor prizadela, temveč zaradi pepelaste plesni, v jeseni je na novo nastavila listje in cvetove in smo potem še nekaj obirali.
Je pa znano , da ima goji zelo rad res visok ph za rast, med 8 in 8.2, verjetno ima zato pri nas probleme.
Meni so pri tem "no name" tudi eno poletje vsi listi odpadli, a ne zaradi suše, saj to zelo zelo dobro prenašajo, edina rastlina pri meni, ki je suša ni nikakor prizadela, temveč zaradi pepelaste plesni, v jeseni je na novo nastavila listje in cvetove in smo potem še nekaj obirali.
Je pa znano , da ima goji zelo rad res visok ph za rast, med 8 in 8.2, verjetno ima zato pri nas probleme.
juglans - v temi o skupnem naročilu sadik iz Bolgarije
Okoli teh rastlin premlevam že dlje časa. V "prejšnjem življenju" sem jih kratek čas gojil kot sadike, vir pa je bilo seme. Torej, nič kontrolirano hibridnega. Tu se je moja praksa zaključila, sem pa nadaljeval z opazovanjem po vrtovih in poizvedovanjem iz spleta. Trenutno sem pri zaključkih, da je goji rastlina suhih območij. Predvsem to, temperaturno pa je zelo prilagodljiva. Če se spomnim fotografij iz Kitajskih plantaž, kjer je vse razen samih rastlin suho, sivo, peščeno, potem ta ugotovitev drži ne glede na to, da nasade namakajo. Tudi Vojvodina, zlasti Banat ima že bolj stepsko klimo. Od tam tudi slike teh lepih malih grmičkov z milijoni jagod.
Od tu dalje teoretiziram. Za soliden približek našim predstavam in željam bo za rastišče potrebno izbirati čim bolj prevetrena območja (zlasti jeseni, tedaj tudi najbolj razsaja plesen), zemljišče pa bi moralo biti kar se da odcedno. Kako je to mogoče na vaših lokacijah ne poznam, vem pa, da je pri meni to bolj kot ne misija neizvedljivo. Pet metrov levo ali desno bistveno ne spremeni vpliva celinske klime, lahko pa se izognem zavetrju večjih dreves, stavb na primer.
Tudi bogato pognojena sadilna jama ni v prid jesenski boleznim, bujna rast poganjkov je tako kvečjemu signal za nezadovoljstvo. V povezavi z bujno rastjo igra pomembno vlogo količina padavin, ki je pri nas kljub vsemu razmeroma visoka. Težja, ilovnata tla pre-ugodne razmere potencirajo.
Nadalje bi bil delček, ki bi lahko pretehtal, sama vzgojna oblika grmičev. Višje ko je krošnja od tal, vsaj načeloma, manj je izpostavljenosti vlagi tal in boljša je prezračenost.
Kako je z opraševanjem cvetja ne poznam, verjetno pa so dejavniki, ki na to vplivajo. Bo potrebno še kaj prebrati.
Sadike so njihove, ja.
Nekaj mojega razmišljanja.
Sestavni del eksperimentiranja pa je privlačen in nepoznan razplet.
Okoli teh rastlin premlevam že dlje časa. V "prejšnjem življenju" sem jih kratek čas gojil kot sadike, vir pa je bilo seme. Torej, nič kontrolirano hibridnega. Tu se je moja praksa zaključila, sem pa nadaljeval z opazovanjem po vrtovih in poizvedovanjem iz spleta. Trenutno sem pri zaključkih, da je goji rastlina suhih območij. Predvsem to, temperaturno pa je zelo prilagodljiva. Če se spomnim fotografij iz Kitajskih plantaž, kjer je vse razen samih rastlin suho, sivo, peščeno, potem ta ugotovitev drži ne glede na to, da nasade namakajo. Tudi Vojvodina, zlasti Banat ima že bolj stepsko klimo. Od tam tudi slike teh lepih malih grmičkov z milijoni jagod.
Od tu dalje teoretiziram. Za soliden približek našim predstavam in željam bo za rastišče potrebno izbirati čim bolj prevetrena območja (zlasti jeseni, tedaj tudi najbolj razsaja plesen), zemljišče pa bi moralo biti kar se da odcedno. Kako je to mogoče na vaših lokacijah ne poznam, vem pa, da je pri meni to bolj kot ne misija neizvedljivo. Pet metrov levo ali desno bistveno ne spremeni vpliva celinske klime, lahko pa se izognem zavetrju večjih dreves, stavb na primer.
Tudi bogato pognojena sadilna jama ni v prid jesenski boleznim, bujna rast poganjkov je tako kvečjemu signal za nezadovoljstvo. V povezavi z bujno rastjo igra pomembno vlogo količina padavin, ki je pri nas kljub vsemu razmeroma visoka. Težja, ilovnata tla pre-ugodne razmere potencirajo.
Nadalje bi bil delček, ki bi lahko pretehtal, sama vzgojna oblika grmičev. Višje ko je krošnja od tal, vsaj načeloma, manj je izpostavljenosti vlagi tal in boljša je prezračenost.
Kako je z opraševanjem cvetja ne poznam, verjetno pa so dejavniki, ki na to vplivajo. Bo potrebno še kaj prebrati.
Sadike so njihove, ja.
Nekaj mojega razmišljanja.
Sestavni del eksperimentiranja pa je privlačen in nepoznan razplet.
Zelo argumentirano razmišljanje. Sam sem bil nad Goji jagodami tako razočaran, da mi tudi premišljevanja niso bile vredne .
Verjetno je vlažni morost (plus predobra zemlja) glavni krivec za plesen, ki mi je vzela "delovni elan" z goji sadjem. Eeh, lahko bi ukrepal proti plesni, pa imam zapovedano čim manj špricanja.
Lahko bi počakal še nekaj let, z upanjem na adaptacijo na dane razmere, pa ni prostora ... .
Sicer pa ima Ferdo nasad na na močvirju.
Pri meni so šli ven po treh letih, po dveh presajanjih. Še tri leta sem se mučil s pletjem koreninskih poganjkov.
Bilo bi res dragoceno, če bi lastniki grmov, ki dobro rodijo, poročali kakšne pogoje jim nudijo.
Dodal bi še nekaj mojega razmišljanja;
- se mi samo zdi, da goji ljubi ilovnato zemljo?
- na spletu je precej podatkov o priporočeni pH vrednosti zamljišča - če dam vse podatke na skupni imenovalec, mi kaže na malo višji pH, kot za običajno sadje, mogoče celo preko ph 7?
LP_________________mfranc
Verjetno je vlažni morost (plus predobra zemlja) glavni krivec za plesen, ki mi je vzela "delovni elan" z goji sadjem. Eeh, lahko bi ukrepal proti plesni, pa imam zapovedano čim manj špricanja.
Lahko bi počakal še nekaj let, z upanjem na adaptacijo na dane razmere, pa ni prostora ... .
Sicer pa ima Ferdo nasad na na močvirju.
Pri meni so šli ven po treh letih, po dveh presajanjih. Še tri leta sem se mučil s pletjem koreninskih poganjkov.
Bilo bi res dragoceno, če bi lastniki grmov, ki dobro rodijo, poročali kakšne pogoje jim nudijo.
Dodal bi še nekaj mojega razmišljanja;
- se mi samo zdi, da goji ljubi ilovnato zemljo?
- na spletu je precej podatkov o priporočeni pH vrednosti zamljišča - če dam vse podatke na skupni imenovalec, mi kaže na malo višji pH, kot za običajno sadje, mogoče celo preko ph 7?
LP_________________mfranc
Poznate? Zeleni zmaj