Ko ti bodo začele bolj roditi boš tudi ti postala bolj izbirčna in boš zase
ohranila zate najbolšo sorto._________________Narava vse povrne!
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Najljubše sorte ameriških borovnic
Res je, tudi Chandler je zelo okusen in aromatičen, z bonusom da so zelooo debeli plodovi 
.
V lepem spominu imam tudi Auroro; v topli jeseni, ko lahko pridobi na sladkobi, je čudovita sladkokisla, aromatična kombinacija. Bi jo uvrstil med borovničke z močnim značajem.
Veliko izredno okusnih sort je verjetno med bolj "butičnimi" sortami, ki se ne pojavljajo pogosto v nasadih. Iz več razlogov, recimo zaradi drobnih plodov, ali majhnih grmov (z manj pridelka) v kategoriji half high bush, polvisokih ali celo dwarf, nizkih sort.
Pri meni je zelo okusna sorta St. Cloud, relativno drobni plodovi in polvisok grm, do 1,2 m.
Če bolj delikatesna je "južnjaška" polzimzelena Sunshine Blue, odprt, košat grm, do metra višine. Letos mi je v dveh, treh potezah propadla
. Verjetno bi preživela, če ne bi po spletu okoliščin ostala brez zimskega škropljenja z bakrom. Me ma, da si jo ponovno nabavim 
.
LP_________________mfranc
. V lepem spominu imam tudi Auroro; v topli jeseni, ko lahko pridobi na sladkobi, je čudovita sladkokisla, aromatična kombinacija. Bi jo uvrstil med borovničke z močnim značajem.
Veliko izredno okusnih sort je verjetno med bolj "butičnimi" sortami, ki se ne pojavljajo pogosto v nasadih. Iz več razlogov, recimo zaradi drobnih plodov, ali majhnih grmov (z manj pridelka) v kategoriji half high bush, polvisokih ali celo dwarf, nizkih sort.
Pri meni je zelo okusna sorta St. Cloud, relativno drobni plodovi in polvisok grm, do 1,2 m.
Če bolj delikatesna je "južnjaška" polzimzelena Sunshine Blue, odprt, košat grm, do metra višine. Letos mi je v dveh, treh potezah propadla
. Verjetno bi preživela, če ne bi po spletu okoliščin ostala brez zimskega škropljenja z bakrom. Me ma, da si jo ponovno nabavim .LP_________________mfranc
Ena od mojih snah prisega na Elizabeth.Tudi sicer jo v svetu smatrajo za eno najokusnejših sort.
Opozoril bi še na Duke,ki je ena najzgodnejših sort in jo ima večina za sorto z neizrazitim okusom.Če pa jo pustiš močno pozoreti pa je izredno
okusna.
Zanimivo je to,da nas je v širši družini dvanajst in niti dva nimata enake najljubše sorte
_________________Narava vse povrne!
Opozoril bi še na Duke,ki je ena najzgodnejših sort in jo ima večina za sorto z neizrazitim okusom.Če pa jo pustiš močno pozoreti pa je izredno
okusna.
Zanimivo je to,da nas je v širši družini dvanajst in niti dva nimata enake najljubše sorte
_________________Narava vse povrne!Elizabeth je bila prva sorta pri meni!
Morda ravno zaradi prezorjenosti in posledično boljšega okusa nismo bili zmožni oceniti, katera je boljša. V času dozorevanja je bil ob gredi postavljen oder za fasado in se tam mimo ni moglo hodit, in smo čakali nanje..._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Morda ravno zaradi prezorjenosti in posledično boljšega okusa nismo bili zmožni oceniti, katera je boljša. V času dozorevanja je bil ob gredi postavljen oder za fasado in se tam mimo ni moglo hodit, in smo čakali nanje..._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Poznam samo Elizabeth.Meni je okusna.Njene jagode si delim s pticami.Tudi one se ne pritožujejo nad okusom.
Je nezahtevna.Posajena je bila pred tremi leti v šoto,ki sem jo kupila skupaj s sadiko.Od takrat je bila le ob sušnem vremenu zalita.Lepo rodi.Drugače je samorastniška.
Sedaj,ko je odprta tema o borovnicah,bom še kaj izvedela o njih in se bom na osnovi vašega znanja in izkušenj lahko odločila še za katero.
Je nezahtevna.Posajena je bila pred tremi leti v šoto,ki sem jo kupila skupaj s sadiko.Od takrat je bila le ob sušnem vremenu zalita.Lepo rodi.Drugače je samorastniška.
Sedaj,ko je odprta tema o borovnicah,bom še kaj izvedela o njih in se bom na osnovi vašega znanja in izkušenj lahko odločila še za katero.
Izmed 16 posajenih sort bi opisal izkušnje s tremi, ki so, kot se mi zdi, že pokazale svoj karakter - Sierra, Elizabeth, Brigitta.
Ostale so še ali premlade (Chandler, Ivanhoe, Darrow, Nui, Herbert, Spartan, Rubel, Nelson - ki se sicer vse kažejo čudovito), ali pa se še niso razbohotile (po moji krivdi - neprimerna začetna priprava rastišča - Bluecrop, Duke, Patriot, Bluetta, Coville).
Količinsko je največ dala Sierra, se mi pa zdi malo premalo aromatičen (sicer zelo sladek) okus.
Elizabeth mi deluje precej čvrsto, tudi v lanski vročini je dajala zelo okusne borovnice, in to v dolgem obiralnem oknu.
Za razliko od nje pa mi je Brigitta izmed vseh sort največji vprašaj. Raste bujno, vsako leto obilo (preveč) novih poganjkov, plodovi normalno dozorevajo, potem pa jih vročina skoraj povsem zdela. Tako je bilo zdaj že dve sezoni.
Ekola, še dobrih pet mesecev, pa bom lahko še kaj dodal.
Srečno vsem!
Ostale so še ali premlade (Chandler, Ivanhoe, Darrow, Nui, Herbert, Spartan, Rubel, Nelson - ki se sicer vse kažejo čudovito), ali pa se še niso razbohotile (po moji krivdi - neprimerna začetna priprava rastišča - Bluecrop, Duke, Patriot, Bluetta, Coville).
Količinsko je največ dala Sierra, se mi pa zdi malo premalo aromatičen (sicer zelo sladek) okus.
Elizabeth mi deluje precej čvrsto, tudi v lanski vročini je dajala zelo okusne borovnice, in to v dolgem obiralnem oknu.
Za razliko od nje pa mi je Brigitta izmed vseh sort največji vprašaj. Raste bujno, vsako leto obilo (preveč) novih poganjkov, plodovi normalno dozorevajo, potem pa jih vročina skoraj povsem zdela. Tako je bilo zdaj že dve sezoni.
Ekola, še dobrih pet mesecev, pa bom lahko še kaj dodal.
Srečno vsem!
Za konec leta bi dodal še izbiro mlajšega sina.Prisega na Spartan,ki je sigurno ena od najokusnejših borovnic ima pa veliko napako.V malo bolj mokrih pogojih,korenine napade gniloba (Fitoftora-Phitophtora cimmemoni) in grm propade.Od 50 grmov mi jih je ostalo damo šest!
Pa zdravo in obilno Novo leto!_________________Narava vse povrne!
Pa zdravo in obilno Novo leto!_________________Narava vse povrne!
Meni sta prvič (v tretji sezoni) nekoliko obilneje rodila Coville in Darrow in z okusom obeh smo bili več kot zadovoljni. Saj so omenjeni Chandler ( ki ga nimam) razvili prav iz Darrowa, kajne? Domnevam le, da ima debelejše jagode, saj ima naš Darrow precej drobnejše (vsaj za tretjino) od soseda-Covillea. Pravzaprav se sprašujem, če je moj "Darrow" res Darrow glede na to, da mu literatura pripisuje zelo velike sadeže...
Zelo okusen je bil še zgodnji Nui. Samo je propadel. Ferdo je ocenil, da zaradi prevelike vlage. Ob njem je na barjanski bolj senčni legi leto dni prej propadel tudi Berkeley, nič pa ni rodila in nekako za silo vegetirala tudi Aurora, zato je letos jeseni prestavljena na bolj sončno lego k prvo omenjenima.
Upam samo, da nimam pri hiši kakšne bolj kužne bolezni, kot je bakterijski rak ipd., da je zaenkrat tako velik delež propadlih borovnic.
Naj vsem tule na koncu zaželim, da bojo njihove borovničke v letu 2014 vsaj tako zdrave, uspešne in plodne kot bomo mi, njihovi gojiteljiNazadnje urejal/a lovor 31 Dec 2013 13:10; skupaj popravljeno 2 krat
Zelo okusen je bil še zgodnji Nui. Samo je propadel. Ferdo je ocenil, da zaradi prevelike vlage. Ob njem je na barjanski bolj senčni legi leto dni prej propadel tudi Berkeley, nič pa ni rodila in nekako za silo vegetirala tudi Aurora, zato je letos jeseni prestavljena na bolj sončno lego k prvo omenjenima.
Upam samo, da nimam pri hiši kakšne bolj kužne bolezni, kot je bakterijski rak ipd., da je zaenkrat tako velik delež propadlih borovnic.
Naj vsem tule na koncu zaželim, da bojo njihove borovničke v letu 2014 vsaj tako zdrave, uspešne in plodne kot bomo mi, njihovi gojitelji
Nazadnje urejal/a lovor 31 Dec 2013 13:10; skupaj popravljeno 2 krat