Oh, jaz bi pa z veseljem kakega odličnega nizkega podaljšala v višino!_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Fižol - skrbniki semen
@brbr; Glede križanja potem to dokaj olajša gojenje več sort. Če ga torej posadim na medsebojno oddaljene gredice na vrtu ali njivi, bi to potemtakem moralo zadostovati. Iz tvojih besed sklepam, da je fižol izrazito samooploden, čeravno sem letošnje leto opazoval čebele na fižolovem cvetju, kar pa ni ravno zagotovilo za nespremenjenost.
"Praspomin". Nekaj takšnega sem tudi jaz slišal, ne vem pa kako to "prekriti" z privzgojeno pritlikavostjo. Morda selekcija, oziroma odbiranje? To iztegovanje namreč opažam na mornariškem, kar me nekako sili v dilemo med mojo zateženostjo, ko bi želel, da so rastline standardizirane z mojimi naučenimi pričakovanji na eni strani, nasprotno temu pa bi lahko morebiti dovolil bitju-rastlini, da je kakršna pač je.
"Praspomin". Nekaj takšnega sem tudi jaz slišal, ne vem pa kako to "prekriti" z privzgojeno pritlikavostjo. Morda selekcija, oziroma odbiranje? To iztegovanje namreč opažam na mornariškem, kar me nekako sili v dilemo med mojo zateženostjo, ko bi želel, da so rastline standardizirane z mojimi naučenimi pričakovanji na eni strani, nasprotno temu pa bi lahko morebiti dovolil bitju-rastlini, da je kakršna pač je.
Bobolino: lahkopreveriš to trditev in sadiš nekaj let kakšnega nizkega v blićino visokih. Pa bomo videli, kaj bo ratalo.
Juglans: V vsej literturi, ki sem jo prečitala na temo semenja je pisalo, da je fižol ena lažjih rastlin za pridelavo semen. Sicer me to malo bega, ker, če pomislim, koliko sort so včasih gojili v Sloveniji (pa je fižol vendarle uvožena rastlina), ne razumem, kako so brez križanja nastale. Tole je tema za Metuljc, a ne.
Metuljc: jasno, da lahko sodeluješ s svojimi NNji. Sem prav firbčna, kdo se skriva za njimi. Ali jih lahko poslikaš in kaj poveš o njih (če že veš). Mogoče jih pa kdo prepozna.
Eden od ciljev mojega ukvarjanja in objavljanja fižolov je tudi ta, da bi vsak dobil nazaj svoje ime (verjetnio je imel vsak tudi po več imen) in mogoče tudi delček zgodovine (recimo, kje so ga največ gojili in zakaj...). Zato, dajmo fižolarji, združimo sile. Kar bomo uspeli narediti, bo bolje kot nič_________________naredimo svet lepši
Juglans: V vsej literturi, ki sem jo prečitala na temo semenja je pisalo, da je fižol ena lažjih rastlin za pridelavo semen. Sicer me to malo bega, ker, če pomislim, koliko sort so včasih gojili v Sloveniji (pa je fižol vendarle uvožena rastlina), ne razumem, kako so brez križanja nastale. Tole je tema za Metuljc, a ne.
Metuljc: jasno, da lahko sodeluješ s svojimi NNji. Sem prav firbčna, kdo se skriva za njimi. Ali jih lahko poslikaš in kaj poveš o njih (če že veš). Mogoče jih pa kdo prepozna.
Eden od ciljev mojega ukvarjanja in objavljanja fižolov je tudi ta, da bi vsak dobil nazaj svoje ime (verjetnio je imel vsak tudi po več imen) in mogoče tudi delček zgodovine (recimo, kje so ga največ gojili in zakaj...). Zato, dajmo fižolarji, združimo sile. Kar bomo uspeli narediti, bo bolje kot nič_________________naredimo svet lepši
Tudi jaz se javim za prostovoljko. V skrb bi vzela enega. Lani sem imela kar nekaj sort fižolov, vendar pri meni bolj uspevajo sorte za stročje, oziroma takšni ki hitreje dozorijo. Septembra, oz. že konec avgusta ko se začne jutranja megla, začnejo stroki plesnet in potem se ne posušijo, tako da do svojih semen ne pridem( govorim za zrnje). Za stročje sem pa vedno vse v živo pobrala, tako da sploh ni prišel do semen.
Torej javim se za enega nizkega, ki ga bom posadila med paradajz in bo samo za seme.
Sem pa lani jeseni dobila eno staro sorto za zrnje iz Bele krajine. Že avgusta so bili stroki suhi in kolegica je naružila fižola za kar nekaj velikih jupolovih posod. Seme imam, letos ga preizskusim še pri meni, ne vem pa imena sorte._________________JERCA- nekdanja ERIENNE
Torej javim se za enega nizkega, ki ga bom posadila med paradajz in bo samo za seme.
Sem pa lani jeseni dobila eno staro sorto za zrnje iz Bele krajine. Že avgusta so bili stroki suhi in kolegica je naružila fižola za kar nekaj velikih jupolovih posod. Seme imam, letos ga preizskusim še pri meni, ne vem pa imena sorte._________________JERCA- nekdanja ERIENNE
Malo me čudi tole o križanju fižola. Če se spomnim še iz časov moje mame, ko smo h koruzi sadili kar pomešane razne sorte fižola, po pobiranju in luščenju smo ga s prebiranjem ločili po sortah, da se je enakomerno skuhal. Nikoli se ne spomnim kakih skrižanih fižolov. Glej, ne trdim, da križanje ni možno, je pa verjetno.
Najbolj zaželjen fižol pri nas je bil Cipra, sivček in češnjevec. Črnih fižolov (razen za stročje) smo se izogibali, ker nam okus ni bil všeč._________________Živeti na podeželju je najlepše!
Najbolj zaželjen fižol pri nas je bil Cipra, sivček in češnjevec. Črnih fižolov (razen za stročje) smo se izogibali, ker nam okus ni bil všeč._________________Živeti na podeželju je najlepše!
Tudi jaz sem za to akcijo. Kar se križanja tiče bi jaz rekla da je to možno.Pred leti se imela fižol z dolgimi širokimi zelenimi stroki.Zrnje je bilo okroglo srednje debelo, sivo z odtenkom na svetlo plavo.Bil je zelo dober brez niti. Po par letih je zrnje še malo podobno tistemu, stroki pa so običajno zeleni in srednje dolgi.Če bi slučajno kdo imel še takšen fižol ga lepo prosim za par semen.