Dobri sosedje v vrtu, mešani posevki

[aladin]

Dobra scenografija... stalno zasajene grede, nič ni neizkoriščenega.

Nisem vedel, da paradižnike lahko sadiš na isto mesto leto za letom. A je kakšna omejitev? Kako je s paprikami in melancani, domnevam da podobno?

[metuljc]

aladin je napisal/a:

Nisem vedel, da paradižnike lahko sadiš na isto mesto leto za letom. A je kakšna omejitev?

Dam roko v ognej, da se povzročitelji bolezni tega veselijo. Nikakor ne verjamem, da se ne bi obdržali v tleh.

[MARIJAV]

Za paradižnike ti iz prve roke povem, da se sajenje na isto mesto dejansko obnese. V plastenjaku in zunaj na vrtu bom letos imela že peto leto paradižnik na istem mestu. Res pa je, da preden ga posadim, vsako leto skopljem ob vsakem kolu kar konkretno jamo v katero dam vrhano lopato preperelega hlevskega gnoja in pest jajčnih luščin._________________Živeti na podeželju je najlepše!

[Lpmami]

Tele tabele in opisi dobrih sosedov, predhodnikov in naslednikov so super! Si bom morala kar natisniti, da bom lahko sproti pogledala._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[zuf]

Lepo, da vam bo prišlo prav.
S prjatlco bova naredila še ostale skice.

Citiram:

Dam roko v ogenj, da se povzročitelji bolezni tega veselijo.

Zdravje tal je bilo tudi pri Emili prvega pomena, tako, da bolezni v veliki meri odpadejo.
Tukaj lahko vidite njen vrt - http://youtu.be/Oy_x5rXq19g
Ona je je moja največja vzornica, poleg očeta, kar se tiče zelenjavnega vrta.

[Ivčk]

metuljc je napisal/a:

aladin je napisal/a: Nisem vedel, da paradižnike lahko sadiš na isto mesto leto za letom. A je kakšna omejitev? Dam roko v ognej, da se povzročitelji bolezni tega veselijo. Nikakor ne verjamem, da se ne bi obdržali v tleh.

Jaz dam roko v ognej, da ni tako
Pri meni so vsako leto na istem mestu (že več kot desetletje), ker druge možnosti nimam.
Pa saj bolezni so, včasih ene, včasih druge, včasih jih pa ni nič. Pojav bolezni pač ni odvisen samo od tal, v katere rastline sadimo, v veliki meri je odvisen od sezone in predvsem vremena. Veliko let je bila pri nas prisotna krompirjeva plesen, potem pa nekaj let nič in nato ponovno.
Soseda s paradižniki redno kolobari, pa ji paradižniki vedno zbolijo pred mojimi, . Torej je odvisno tudi od nege same..._________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A

[Aye-Aye]

Jaz tudi. Tudi pri meni paradižniki vsako leto rastejo na istem mestu in vsako leto so močnejši in bujnejši pa tudi zdravi.

Zuf, meni je tudi Emilija zakon.

[bobolino]

pri meni enako, rasejo na istem mestu._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

[muha]

Pred tremi leti sem naredila dvoletni kolobar a je bilo veliko prekomplicirano še na drugem koncu vrta postavljati streho, zato ga bom tudi sama sadila na isto mesto pod fiksni tunel, dokler bo šlo. Za zdravje tal pa vmes ognjič in tagetes.

[zuf]

Tole bo počasi aktualno.

vir: Ianto Evans’s Polyculture

prevod

Solatni mešani posevek

Pripravi gredo za eno osebo, ki naj bo približno 1.5m dolga ter 1.20m široka.

Dva tedna pred zadnjo zmrzaljo: v notranjih prostorih posej zelje - 5 rastlin za zgoraj omenjeno površino. (Boljša alternativa po mojem mnenju je zimsko sejanje.) Zelje naj bo pripravljeno za presajanje približno mesec po tem, ko smo posejali mešanico semen opisano v nadaljevanju. Za daljšo sezono zelja se lahko izbere hitre in pozne sorte.

Prvi teden: (na dan zadnje zmrzali - v Sloveniji naj bi bil to 15. maj - jaz štartam že prej in sicer začetek marca): Posej semena redkvice, kopra (Anethum graveolens), pastinaka (Pastinaca sativa), ognjiča, in solate. (opomba; Izberi čim več različnih sort solat. Od ledenke, berivke, kristalke, glavnate itd.)
Prosto sej semena mešano po vsej gredi in sicer vsako vrsto semen posebej, drugače bodo pri sejanju težja semena pristala dlje in potem je možnost, da končajo vse redkvice na eni strani, semena pastinaka pa na drugi. Ko zaključiš naj bo eno seme na približno 2cm ali več. Pokrij semena z malo komposta, ali z grabljami vse skupaj malo vdelaj v zemljo in zalij.

Četrti teden: Nekaj redkvic se lahko že pobere. V nekaj od teh prostorov, ki jih je za sabo pustila redkvica posadi zelje, približno 45 cm narazen.

Šesti teden: Mlada solata je pripravljena za bero. Gosta setev, da okusno mešanico, ko so rastline mlade. Nabiraj cele rastline, tako, da jih spuliš s korenino vred. S tem daš prostor za rast drugim. Z nadaljnjim redčenjem ostala solata zrasla do končne velikosti. Ko je solata večja jo začni rezati in korenine pusti v zemlji.

Pozna pomlad/zgodnje poletje: Ko se zemlja ogreje na približno 15°C, posej nizki fižol v prostor, ki ga je za sabo pustila solata. Če se pojavi več praznih prostorov v zgodnjem poletju, posej ajdo in nabiraj mlade sadike za solato. Naslednja bera je koper in ognjič (užitni cvetovi, ki se lepo podajo v solato). Zgodnje zelje bo tudi počasi na voljo, kasneje v sredini poletja pa še fižol. Pastinak raste počasi in je na voljo v jeseni in pozimi. Ko se pojavljajo prazni prostori v zgodnji jeseni se lahko posadi česen.Nazadnje urejal/a zuf 26 Feb 2016 02:20; skupaj popravljeno 1 krat