zuf , kako vidiš, da mikrobi po luftu skačejo, če jih ne vidiš
A te otrobe si samo zmešal z mib-om in vodo ali pustil tudi kaj fermentirati?
Sem ravno včeraj začela z ekperimentiranjem, nabrala sem zaenkrat večjo vrečo listavke, moram pa priznat da je bilo kar težko, saj skorajda še v gozd ne moreš, toliko je vej in podrtega drevja. Potem pa sem še precenila težo nabito polne vreče listavke.
zuf , kako vidiš, da mikrobi po luftu skačejo, če jih ne vidiš
Zuf, gledaš s srcem, ane, saj bistvo je očem itak nevidno _________________Barvit pozdrav, Ladka s Povelj, Bahnkova Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
jaz sem en velik mikroorganizem, pa se jih čuti... hehehe
Aye, nič ni bilo predhodno fermentirano. Štiri žlice seruma sem en dan prej dal na toplo, drug dan vmešal v vodo in navlažil otrobe, ki so takoj šli na vrt.
Ja, jaz sem jo tudi parkrat nabiral v gozdu. Res se jo splača delat, samo v jeseni moraš biti pozoren kaj vse leži po tleh. Po domače je zdaj novi pregovoro: Večji kot je kup listja listja, več listavke je pri hiši. Dobro bodite.
Danes sem mlela vejevje polomljeno od žledu, zamislila sem si zastirko za maline in ostalo jagodičevje. Zdaj bi to zmleto maso preparirala z mikroorganizmi na osnovi listavke, ki si mi jo dal. Morda še malo otrobov ali celo bokašija, nekaj listja, kaj meniš?
Pred leti sem maline pognojila z organikom (peleti), posula z zmletimi deli trte, vej od obrezovanja, ne spomnim se, če je bilo še kaj. Kake 10 cm na debelo najmanj je bilo. In skozi celo leto je bilo pod zastirko vse živo deževnikov, se je prav videlo, kakšna je aktivnsot razkrojevalcev (drugih se s prostim očesom pač ne vidi). Tako da, Aye-Aye, po moje bo super, kar načrtuješ.
Zuf ali se koncentrat BIM kupi? Imam eno vrečo listja, otrobe bi kupila, samo o tem koncentratu BIM ne vem nič. Ne zameriti moji nevednosti in hvala za odgovor lp kata_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
BIM lahko v zameno za prispevek dobiš pri meni. Seveda si ga lahko narediš sama, napotki sledijo danes. BIM je v bistvu prva polovica IMO procesa... bom potem razjasnil.
Listje ni vredu za izdelavo posipa, mora biti listavka. Če boš delala z listavko in otrobi, potem ne rabiš BIM koncentrata.
Če nimaš listavke, lahko posip narediš samo z otrobi, vendar boš v tem primeru potrebovala BIM ali kakšen drug koncentrat.
BIM - BENEFICIAL INDIGENOUS MICROORGANISMS(koristni lokalni mikroorganizmi)
* Indigenous sem prevedel v lokalen. Lahko se razume tudi kot avtohton, domač, domoroden. Vidite torej, da je oboje dosti podobna stvar, kar se tiče imenovanja. Tudi proces je enak!
Ko govorimo o IMO, ponavadi govorimo o IMO1-4 procesu. BIM je pa tekoči koncentrat, ki se naredi iz IMO2 (fermentirana snov, glej spodaj opis procesa). BIM je dobro opisan tudi tukaj - BIM - Gil Carandang.com. Stran z recepti vsebuje tudi druge pripravke, med njimi LB-serum, naravna mineralna gnojila, kot je CalPhos in druge zanimive pripravke.
To je to, proces IMO1-4, ki v drugem koraku vključuje izdelavo BIM koncentrata. IMO proces ne rabite izpeljati povsem do konca, dovolj je, če naredite koncentrat pa ste zmagali, kar se tiče uporabne pestrosti in vrednosti. Stvar je res uporabna in zelo preprosta za pripravo.
Takole sem celotno stvar izpeljal v listnici, kjer so včasih shranjevali listje. Prostor je pokrit, zračen in zdrav.
1. korak; Ohlajeno in majčkeno zmečkano kuhano pšenico sem v 1cm plasti dal v dve ločeni košarici. V mojem primeru je bilo v vsaki košarici približno dve pesti pšenice, čisto dovolj za nadaljnji postopek. Namesto pšenice lahko v kuhanem stanju uporabite krompir, kostanj, riž in druga žita.
Vabo sedaj nekam postavimo, da se mikrobi naselijo. Najboljše je imeti več vab na različnih lokacijah (gozd, travnik, vrt, zrel kompost, listavka itd.) Ni pa potrebno in lahko začnete z eno samo vabo na eni lokaciji, recimo na zrelem kompostu. Košarico z vabo je dobro vkopati, kjer lovite mikrobe. Recimo v gozdu, je najbolje vkopati pod listje direktno v stiku s humusom, na travniku lahko odstranite travno rušo in košarico delno vkopate v zemljo. Jaz sem izbral dve vabi za lovljenje na dveh različnih lokacijah.
Eno košarico z vabo sem postavil direkt na listavko in pokril z listjem. ...drugo sem postavil na vermikompost (kompost deževnikov).
Po enmu tednu ob temperaturah 10°C so se koristni mikroorganizmi naselili na pšenico. Tale košarica je bila rahlo vkopana v vermikompostu.
... tale pa v listavki.
Prisotnost bele plesni je dober znak. Predolgo ne čakat, ker začne zmanjkovati hrane in se začnejo naseljevati zelene, rumene, črne plesni, ki niso zaželjene (slabi oz. ne tako dobri mikrobi). Zgoraj na sliki je optimalno.
Okužena pšenica = IMO1.
2. korak; Naslednji korak je, da IMO1 zmešamo z enako količino "sladkorja" in naredimo IMO2. Delal sem ločeno, saj sem imel dva vira. Pšenico okuženo z vermikompostom / pšenico okuženo z listavko.
V ločenih posodah sem ju zmešal z enako količino "sladkorja" (rjav sladkor, bel sladkor, melasa, naravni sirupi, marmelada ipd.) Jaz sem kot vir sladkorja uporabil melaso. ... kmalu po mešanju se je stvar že začela rahlo peniti.
Stvar se pokrije z gazo ali čim podobnim, da ne privlači živalic ipd. V enmu tednu na sobni temperaturi stvar sfermentira in koristni mikroorganizmi se močno namnožijo. IMO2 je dokončan.
Na levi strani je IMO2 na osnovi listavke, na desni na osnovi vermikomposta. IMO2 lahko v takšnem stanju, na hladnem, pokrito s kakšno gazo, hranimo tudi dlje časa in ga uporabimo, kadar želimo.
3. korak; na izbiro imamo dve možnosti. Lahko pripravimo tekoči koncentrat BIM in/ali nadaljujemo IMO proces. Tekoči koncentrat BIM naredimo tako, da poljubni količini IMO2 dodamo 3 enote vode in pustimo na sobni temperaturi, za kakšen teden fermentirat. Potem precedimo in pustimo še nekaj časa priprto, da se lahko sprošča pritisk - dokler se ne pojavljajo več mehurčki - takrat je koncentrat dokončan. Dva BIM koncentrata z različnih virov (vermikompsot, listavka).
Shrani se najbolje v kakšni plastenki, na hladnem, podobno kot kupljeni EM koncentrat - to je zelo podobna zadeva, če zmešamo BIM koncentrate z različnih virov (v mojem primeru iz dveh virov - listavka in vermikompost) in dodamo še LB serum, smo naredili domači EM. ;).
Tako, to je bila prva možnost, izdelava BIM koncentrata. Imamo še drugo možnost, nadaljevati IMO proces. Če želite nadaljevati IMO proces, si prišparite nekaj IMO2, sicer pa lahko vsega porabite za izdelavo koncentrata (prva možnost). Nadaljni IMO proces gre takole. Vzamemo žlico IMO2 in vmešamo v 4 litre vode. S tem navlažimo 8 kg otrobov in jih pustimo kakšen teden.
Drugi, tretji dan se temperatura otrobov močno zviša, zaradi aktivnosti mikroorganizmov, le ti se množijo in naseljujejo otrobe. Ko se temperature normalizirajo se začne pojavljati bela plesen, otrobi se sprimejo v skupek.
Otrobi naseljeni s koristnimi mikrobi = IMO3.
4. korak; je aplikacija IMO3 in sicer z namenom izboljšave, inokulacije raznih substratov, lahko se vkoplje direktno na vrt idr. Postopek in rezultat bogatenja raznih substratov z IMO3 je IMO4. Primer IMO4; IMO3 zmešamo z enako količino poljubnega substrata, ki ga želimo obogateti. Jaz sem IMO3 zmešal z isto količino krtin. Po enmu tednu so se krtine okužile z belo plesnijo, tri tedne kasneje pa je bila stvar gotova. Sedaj imajo krtine fino strukturo, niso več tako plastelinaste, ko se stisnejo v pest - izboljšala se je struktura, zagotovo pa tudi življenje v njih. Na delavnici smo videli rezultat, tista čudovita snov, podobna trgovinski zemlji za setev. Obogatene krtine bom kasneje uporabil pri lončnicah, v koritih, pri presajanju sadik na vrt ipd.
To je to, proces IMO1-4, ki v drugem koraku vključuje izdelavo BIM koncentrata. IMO proces ne rabite izpeljati povsem do konca, dovolj je, če naredite koncentrat pa ste zmagali, kar se tiče uporabne pestrosti in vrednosti. Stvar je res uporabna in zelo preprosta za pripravo.Nazadnje urejal/a zuf 07 Mar 2014 23:24; skupaj popravljeno 3 krat
Hvala, da si takole razdelal BiM in IMO1-4. Na obisku sem vse razumela, zapomnila sem si pa malo manj. In tako nisem vedela, če je tisti črni sprimek BiM in kaj točno naj z njim._________________Barvit pozdrav, Ladka s Povelj, Bahnkova Zelenjava, rastline za barvanje, sadje