Je pa Gabriel Noyelle danes uspel narediti malo bolj spodoben cvet. Vrtnica je sicer visoka kakšen meter, v zadnjih dneh pa je reva kar polegla, ko jo bičata enkrat dež, drugič veter.
Belle de Crecy je polna popkov, lepi so, vrtnica pa nizka in široka, z vejami po tleh.
Mahovne so mi zelo pri srcu, Blanche Moreau še posebej.
Fimbriata ima tako veliko prašnikov, še posebej zanimivi se mi zdijo zato, ker so beli z rumenimi prašnicami. Ampak se nočejo razpočiti in ne morem do prahu.
Rosier Eveque se pa skozi žično ograjo takole ozira po svetu in s to svojo barvo ustavlja mimoidoče. Me prav zanima, če bo tudi letos tako kameleonsko spremenila barvo kot lani, ko je bila na koncu prav vinsko rdeča.
Skratka, za prvo pokušino vrtnice pridno delajo. Zdaj je pa čas, da vreme postane malo bolj dostojno in jim omogoči, da zablestijo, kakor jim gre. Ker tegale vsakodnevnega pljuskanja in kuštranja imajo najbrž vsaj tako poln kufer kot jaz.
Včasih se mi zdi, da popkom delamo krivico, ko večinoma fotografiramo odprte cvetove. Tole je Crocus rose.
Louis XIV ima res globoko barvo cvetov, po rasti pa mi ni prav pri srcu.
Perle des jardin, počasi, ampak temeljito.
Med jeseni dobljenimi vrtnicami so štiri takšne, ki so listek imele, pa ga ni več. Otroci so gredoč iz šole pač vedoželjni, nič hudega . Kljub temu, da sem videla, kdaj se je zgodilo, nisem takoj naredila novih oznak, ker sem na pamet vedela, za katere vrtnice gre. Seveda sem pozabila in ne vem več. Neoznačene so ena Rhapsody in blue, Prešeren, Papagena in Maria Marta, na spodnji fotografiji bi rekla, da je Prešeren. Bom morala še kasneje primerjati neoznačene, da bom bolj gotova.
Dodano 10. junija: na zgornjih dveh fotografijah ni Prešeren, ampak Makalonca.
Kar ne morem verjeti, kako pogumno cveti Reine de violettes, posajena je bila šele jeseni.
Enako je z Rembrandtom. Nazadnje urejal/a Melona 10 Jun 2014 19:46; skupaj popravljeno 2 krat
Reine des violettes je res posebna Tudi moj mladiček cveti. Louis IV se je meni izmuznil, ampak še vedno, ko vidim to barvo, si ga zaželim. Same lepotičke.
Ne, Geisha, ni. Kadar jo zadanem . Tisto je bil pa še en cvet Crown Princess Margarete. Hvala za pripombo, sem že popravila. A Shropshire lad je še v popkih, sta pa sosedi in sem bila premalo pozorna.
Hvala. Malo na drugi fotki tudi na račun ostrine, pa naj bo.
Moram povedati, kako sem vsakič znova presenečena in navdušena nad temi majhnimi sadikami, ki so jeseni sajene, pomladi pa že hočejo na vsak način blesteti. To je meni res en tak mali čudež, no.
Scentimentala se je tudi dobro držati saj veš v katere vode me nosi. Srečnica ker jo imaš._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
. Kljub temu, da sem videla, kdaj se je zgodilo, nisem takoj naredila novih oznak, ker sem na pamet vedela, za katere vrtnice gre. Seveda sem pozabila in ne vem več. Neoznačene so ena Rhapsody in blue, Prešeren, Papagena in Maria Marta, na spodnji fotografiji bi rekla, da je Prešeren. Bom morala še kasneje primerjati neoznačene, da bom bolj gotova.
Tudi moj mladiček cveti. Louis IV se je meni izmuznil, ampak še vedno, ko vidim to barvo, si ga zaželim. Same lepotičke.
_________________LP 
saj veš v katere vode me nosi. Srečnica ker jo imaš._________________