Kuštra
- Melona
- Prispevkov: 4621
- Pridružen: Pe Mar 28, 2014 1:00 am
- Kraj: Litija
Sončna, ta ''naravni material'' je na koncu odločil. Ker vmes je bila tudi faza preizkušanja odpadnih kosov marmorja pri kamnoseku. Različnih barv, struktur, fino brušenih, grobo brušenih, poliranih, nepoliranih ... No, dokler sem jih imela v rokah, ni izgledalo slabo, ko sem jih postavljala k vrtnicam, pa ni bilo dobro, niso bili naravnega izgleda. Pa itak veš, na kaj so me spominjali
.
Ti moram pa še nekaj povedati; ko najdem flomaster primerne svetle in ne kričeče kontrastne barve (bel je grozen, zelen tudi, bakrena in zlata se slabo vidita), bom naredila za poskus še kakšen napis na temnejših kamnih, kakršni so v potoku pred hišo. To bi bilo še bolj naravno in meni ljubše, ker ti beli niso ''avtohtoni''
v naši vasi, blizu pa.

Ti moram pa še nekaj povedati; ko najdem flomaster primerne svetle in ne kričeče kontrastne barve (bel je grozen, zelen tudi, bakrena in zlata se slabo vidita), bom naredila za poskus še kakšen napis na temnejših kamnih, kakršni so v potoku pred hišo. To bi bilo še bolj naravno in meni ljubše, ker ti beli niso ''avtohtoni''

- Melona
- Prispevkov: 4621
- Pridružen: Pe Mar 28, 2014 1:00 am
- Kraj: Litija
V bistvu je praktično merilo to, kaj hočeš napisati nanje. Za samo ime je dovolj manjši, za vse, kar bi jaz stlačila gor, moram pa kar po večjih poseči. Pa predrobno naj ne bo napisano, da bo berljivo stoje, brez prepogibanja
.
Dobila sem srebrn flomaster. Čakam na odmor med polčasoma, da mojega spravim v potok po rjav kamen
.

Dobila sem srebrn flomaster. Čakam na odmor med polčasoma, da mojega spravim v potok po rjav kamen

-
- Prispevkov: 2342
- Pridružen: Pe Maj 31, 2013 2:00 am
V Dravi je polno temno zelenih in sivih, pa pisanih. Pa vseeno, kako velike imaš ti črke na teh, ki si jih fotografirala?
ker, roko na srce, ko se grm razbohoti, tudi dvokilskega kamna ne vidiš pod njim.
_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
ker, roko na srce, ko se grm razbohoti, tudi dvokilskega kamna ne vidiš pod njim.

Anne Brontë