Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Na Guni
Moderator: Melona
Doli, glede na to, da pri tebi rastejo ti čudoviti ramblerji, bi te vprašala - se 'očistijo' odmrlih cvetov sami? Se ti zdijo v primerjavi z ostalimi vrtnicami, ramblerji kot sorta, manj dovzetni za bolezni?
Nameravam ob 32m široki brežini, ki je 'ukročena' s kostanjevimi piloti, zasaditi nekaj belih ramblerjev. Bobbie James, Kiftsgate, Rambling Rector, Lykkefund, Paul's Himalayan Musk, Seagull, in še nekaj njih so imena, ki mi odzvanjajo v mislih.
Misliš, da jim bo ugajalo na celodnevnem soncu? Prostora za plezanje, in opore, pa imajo dovolj.
In seveda bo potrebno potešiti mojo željo po sejanju šipkov, zato me tudi zanima, kdaj tile ramblerji nastavijo šipke, oziroma, kdaj so 'godni' za trgatev, da se postavim v prežo
?
Pa še tole bi si dovolila zapisati - v teh dopustniških dneh, ko sem daleč stran od svojega rožnika, me vsak pogled na mimobežne vrtove, s tu in tam posajeno hibridno čajevko, do obisti presune, kako mi manjka vsakodnevni obhod mimo teh kraljic. Moja duša se v tolažbo sprehaja pod oboki tvojih rastlin, tako izstopajočih vrtnic, kot mimo grmov spremljevalk, ki si takega imena ne zaslužijo, saj so posajene zgolj in izključno kot 'edinstvene'. Moja domišljija najde prostor tudi za vse drobne trdožive in pisane rožice, katerih namen je, da skloniš glavo, jih poduhaš, obenem pa se ti tako odpre svet iz popolnoma drugačne perspektive. In obenem seveda paziš, da ne potacaš vseh svilenih in dlakavih živalic, ki se ti motajo pod nogami.
nisem še bila pri tebi, pa imam že vnaprej tremo. Kako najti prave izraze, da zaobjeti vse, kar se bi v tistih trenutkih podilo po glavi? Kako opisati spoštovanje do tvojega truda, ko pa mi morda le nemo, osuplo sprejemala vase vse ponujeno? Zato se ti že vnaprej opravičujem za vse moje reakcije! V srcu slutim, kaj me čaka, in kdo me čaka!_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Nameravam ob 32m široki brežini, ki je 'ukročena' s kostanjevimi piloti, zasaditi nekaj belih ramblerjev. Bobbie James, Kiftsgate, Rambling Rector, Lykkefund, Paul's Himalayan Musk, Seagull, in še nekaj njih so imena, ki mi odzvanjajo v mislih.
Misliš, da jim bo ugajalo na celodnevnem soncu? Prostora za plezanje, in opore, pa imajo dovolj.
In seveda bo potrebno potešiti mojo željo po sejanju šipkov, zato me tudi zanima, kdaj tile ramblerji nastavijo šipke, oziroma, kdaj so 'godni' za trgatev, da se postavim v prežo
?
Pa še tole bi si dovolila zapisati - v teh dopustniških dneh, ko sem daleč stran od svojega rožnika, me vsak pogled na mimobežne vrtove, s tu in tam posajeno hibridno čajevko, do obisti presune, kako mi manjka vsakodnevni obhod mimo teh kraljic. Moja duša se v tolažbo sprehaja pod oboki tvojih rastlin, tako izstopajočih vrtnic, kot mimo grmov spremljevalk, ki si takega imena ne zaslužijo, saj so posajene zgolj in izključno kot 'edinstvene'. Moja domišljija najde prostor tudi za vse drobne trdožive in pisane rožice, katerih namen je, da skloniš glavo, jih poduhaš, obenem pa se ti tako odpre svet iz popolnoma drugačne perspektive. In obenem seveda paziš, da ne potacaš vseh svilenih in dlakavih živalic, ki se ti motajo pod nogami.
nisem še bila pri tebi, pa imam že vnaprej tremo. Kako najti prave izraze, da zaobjeti vse, kar se bi v tistih trenutkih podilo po glavi? Kako opisati spoštovanje do tvojega truda, ko pa mi morda le nemo, osuplo sprejemala vase vse ponujeno? Zato se ti že vnaprej opravičujem za vse moje reakcije! V srcu slutim, kaj me čaka, in kdo me čaka!_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Tvoji ramblerji bodo na soncu in prostoru, ki si ga izbrala čudoviti. Seagull si tudi jaz želim, ne vem pa še, kam bi ga dala.
V začetku sem na forumu prebrala vse kar je G-ja zapisala o vrtnicah. Zdi se mi,da je na svojem blogu opisala razdelitev, rodove, karakteristike in odpornost. In sem se kar ravnala po teh nasvetih. Kot odporne in nezahtevne zgodovinske vrtnice je navedla rugoze, galice, albe, hibridne ponavljalke. In to drži.
Z ramblerji je pa tako. Večina so odporni in nezahtevni. Nekateri wichuriana ramblerji so dovzetni za plesen (pri meni Excelsa in Paul Transon, slednji se s starostjo popravlja). Paziti je potrebno na uši, ki tanke peclje mimogrede uničijo in potem s cvetenjem ni nič. Drugih bolezni pri mojih nisem opazila, se pa zdaj, ko je pri nas deževje na deževje, nekateri že otresajo. Meni se zdijo najbolj odporni ramblerji (pa tudi ostale vrtnice) tisti, pri katerih so različni rodovi križani med sabo.
Očistijo se nekateri res hitro in sami, nekateri rabijo pomoč ali več časa. Pravzaprav je vse odvisno od vremena, če je dosti dežja, ko cvetijo, se cvetni listi zlepijo in ne odpadejo. Šipke porežem zelo zgodaj spomladi, tedaj jih na novo privežem in razporedim veje, če je potrebno. Tiste na drevesu očistim samo do krošnje.
Ramblerji, ki si jih izbrala so vsi zelo dobri, na Paula malo popazi.
( Nekaj podatkov o ramblerjih napišem v temo vzpenjalke in popenjalke).
Z zadnjim zapisom si me presenetila Bobolino. Prijetno. Ne pričakuj preveč, da ne boš razočarana, raje manj-ko prideš k meni-boš potem mogoče uživala.
Šipki se na nekaterih grmih že barvajo, največ jih je septembra, oktobra.
V začetku sem na forumu prebrala vse kar je G-ja zapisala o vrtnicah. Zdi se mi,da je na svojem blogu opisala razdelitev, rodove, karakteristike in odpornost. In sem se kar ravnala po teh nasvetih. Kot odporne in nezahtevne zgodovinske vrtnice je navedla rugoze, galice, albe, hibridne ponavljalke. In to drži.
Z ramblerji je pa tako. Večina so odporni in nezahtevni. Nekateri wichuriana ramblerji so dovzetni za plesen (pri meni Excelsa in Paul Transon, slednji se s starostjo popravlja). Paziti je potrebno na uši, ki tanke peclje mimogrede uničijo in potem s cvetenjem ni nič. Drugih bolezni pri mojih nisem opazila, se pa zdaj, ko je pri nas deževje na deževje, nekateri že otresajo. Meni se zdijo najbolj odporni ramblerji (pa tudi ostale vrtnice) tisti, pri katerih so različni rodovi križani med sabo.
Očistijo se nekateri res hitro in sami, nekateri rabijo pomoč ali več časa. Pravzaprav je vse odvisno od vremena, če je dosti dežja, ko cvetijo, se cvetni listi zlepijo in ne odpadejo. Šipke porežem zelo zgodaj spomladi, tedaj jih na novo privežem in razporedim veje, če je potrebno. Tiste na drevesu očistim samo do krošnje.
Ramblerji, ki si jih izbrala so vsi zelo dobri, na Paula malo popazi.
( Nekaj podatkov o ramblerjih napišem v temo vzpenjalke in popenjalke).
Z zadnjim zapisom si me presenetila Bobolino. Prijetno. Ne pričakuj preveč, da ne boš razočarana, raje manj-ko prideš k meni-boš potem mogoče uživala.
Šipki se na nekaterih grmih že barvajo, največ jih je septembra, oktobra.
doli, pridem k TEBI! Rožice so pa le češnja na smetani!
bom kar dala Paula dol iz seznama, itak pa sem se namenila ramblerje "ustvariti" iz semen iz šipkov, torej sem pripravljena na presenečenja!
me pa zanima, kako bi se rambler obnašal, oziroma, ali bi ga fejst jezilo, če bi bil sajen na vrh brežine in bi se veje napeljevale navzdol kak meter ali dva, in se potem razpeljale vodoravno?_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
bom kar dala Paula dol iz seznama, itak pa sem se namenila ramblerje "ustvariti" iz semen iz šipkov, torej sem pripravljena na presenečenja!
me pa zanima, kako bi se rambler obnašal, oziroma, ali bi ga fejst jezilo, če bi bil sajen na vrh brežine in bi se veje napeljevale navzdol kak meter ali dva, in se potem razpeljale vodoravno?_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë