Nameravam ob 32m široki brežini, ki je 'ukročena' s kostanjevimi piloti, zasaditi nekaj belih ramblerjev. Bobbie James, Kiftsgate, Rambling Rector, Lykkefund, Paul's Himalayan Musk, Seagull, in še nekaj njih so imena, ki mi odzvanjajo v mislih.
Misliš, da jim bo ugajalo na celodnevnem soncu? Prostora za plezanje, in opore, pa imajo dovolj.
In seveda bo potrebno potešiti mojo željo po sejanju šipkov, zato me tudi zanima, kdaj tile ramblerji nastavijo šipke, oziroma, kdaj so 'godni' za trgatev, da se postavim v prežo
?Pa še tole bi si dovolila zapisati - v teh dopustniških dneh, ko sem daleč stran od svojega rožnika, me vsak pogled na mimobežne vrtove, s tu in tam posajeno hibridno čajevko, do obisti presune, kako mi manjka vsakodnevni obhod mimo teh kraljic. Moja duša se v tolažbo sprehaja pod oboki tvojih rastlin, tako izstopajočih vrtnic, kot mimo grmov spremljevalk, ki si takega imena ne zaslužijo, saj so posajene zgolj in izključno kot 'edinstvene'. Moja domišljija najde prostor tudi za vse drobne trdožive in pisane rožice, katerih namen je, da skloniš glavo, jih poduhaš, obenem pa se ti tako odpre svet iz popolnoma drugačne perspektive. In obenem seveda paziš, da ne potacaš vseh svilenih in dlakavih živalic, ki se ti motajo pod nogami.
nisem še bila pri tebi, pa imam že vnaprej tremo. Kako najti prave izraze, da zaobjeti vse, kar se bi v tistih trenutkih podilo po glavi? Kako opisati spoštovanje do tvojega truda, ko pa mi morda le nemo, osuplo sprejemala vase vse ponujeno? Zato se ti že vnaprej opravičujem za vse moje reakcije! V srcu slutim, kaj me čaka, in kdo me čaka!_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
