Pozeba 2025

[Andrej Banko]

Sem pa kar nekaj višenj presadil na dolenjsko in bom videl kako se "srbjanke" udomačijo tam.
Letos jih bo zgleda toliko da bo treba kakšen brendy začeti variti .

Če bo kje višek sliv, je rešitev, da se mene pokliče ...

[ck]

Sem pa kar nekaj višenj presadil na dolenjsko in bom videl kako se "srbjanke" udomačijo tam.
Letos jih bo zgleda toliko da bo treba kakšen brendy začeti variti .

Če bo kje višek sliv, je rešitev, da se mene pokliče ...

Sva že dva, čeprav Čač. lepotica kar dobro kaže (bo za marmelado, če bo vse OK), valor in stenly pa tudi vsak po nekj kg (sta še relativno majhna) ampak jih bomo pojedli.

[iskra]

Za hec sem posadil peške od sliv .Bom videl če bo kaj pognalo in če bo se bomo lahko jeseni kaj dogovorili.
So pa slive en velik problem.Moslim da so tiste "srbske " edine odporne proti boleznim-saj veste saj cvetijo potem pa vse odpade. Tako da jih je treba cepiti z njimi.
Pri nas že nekaj let ni sliv-saj cvetijo in to je tudi vse od njih...

[ck]

Za hec sem posadil peške od sliv .Bom videl če bo kaj pognalo in če bo se bomo lahko jeseni kaj dogovorili.
So pa slive en velik problem.Moslim da so tiste "srbske " edine odporne proti boleznim-saj veste saj cvetijo potem pa vse odpade. Tako da jih je treba cepiti z njimi.
Pri nas že nekaj let ni sliv-saj cvetijo in to je tudi vse od njih...

Če pri slivah mladi plodovi (še zeleni, veliki do cca 1,5 cm) odpadajo, pa ni bilo pozebe (takrat so tako ali tako plodovi temni), je praviloma problem češplova grizlica, proti kateri pomaga samo škropljenje ali pa delno privezovanje belih lepljivih plošč na drevo (vsaj 2 pri večjih drevesih pa 5 ali več) in sicer kakšne 2 - 3 dni pred začetkom cvetenja (ko so cvetni brsti že zelo napeti, ni pa še cvet v fazi belega balona), odstranimo pa jih po cvetenju.
Posledice napada so vidni, ko so plodovi velik okoli 1 cm in imajo luknjico, ki je lahko tudi že potemnela. To se vidi tudi na odpadlih plodovih. Plod odpade, ker grizlica poje peško v plodu.
Pomaga tudi, če naše češplje kasneje cvetijo kot tiste v okolici, ker je zato napad praviloma malo manjši. Grizlica napada tudi mirabilano (oringloje).

Poglejte si spodnje posnetke. Jih je na Youtube še kar nekaj - v iskalnik vpišite šljivina osa.

https://www.youtube.com/watch?v=gRWbukd ... el=AgroJug
https://www.youtube.com/watch?v=HPCyrSj ... %8Dnikanal

[ck]

Ker me več let ponavljajoče pozebe v aprilu jezijo in žalostijo, se bom lotil manjše analize meni dostopnih pisnih gradiv o introdukciji in gojenju sadja, z namenom najti čim več na pozebo bolj odpornih sort ter sort, ki malo kasneje cvetijo in so zato manj podvržene pozebam.

Literatura, ki jo že več let posedujem fizično in preneseno s spleta (knjige, knjižice o introdukciji sort v SLO, razne raziskave fakultet, diplomske naloge, objave institutov, zborniki gradiv s simpozijev,...) ter večdesetletne lastne izkušnje bom združil.

Bo trajalo, ampak mislim, da bo koristno.

Razultate bom objavil, ker bodo po mojem prepričanju dober pripomoček za izbiro sort.

Žal pri SLO sadnem izboru velikorat ta podatek manjka in potem ljudje kupujejo(mo) sadike samo po drugih kriterijih (okus, barva plodov, odpornost na bolezni, čas zorenja, skladiščne spsobnosti,...).

V tem tednu se bom lotil analize zbranih gradiv za slive, ker sem kriterij časa cvetenja sorte in pri nekaterih sortah tudi večje odpornosti na pozebo, v preteklih letih tudi že sam upošteval pri izboru sort za sajenje. Navedel bom tudi občutljivost sort na šarko in seveda okusnost plodov.

[GrGr]

Respect - že za namero.

[GrGr]

Cvetoče magnolije so porjavele že v ponedeljek, sicer pa tretjina popkov odpadla že zaradi moče pred pozebo.

Včeraj sem opazil posledice mraza na vseh treh navadnih kivijih in na rdečeplodnem bavarskem, dočim je na sosednjem starem bavarcu Issu vse OK. Ožganin/suhega je malo, a je povsem možno, da navadni kivi zato (spet) ne bo cvetel.

Update: vse 3 rastline navadnega kivija so prizadete bolj kot je zgledalo. Do zdaj so uspele cvetet le 1x, a tudi takrat jih je povsem popalila slana naknadno. Dam jim še 2 leti, potem pa...jbg.
Je pa zanimivo, da ima prasosed brajdo iz kivijev 200m proč brez posledic pozebe, mikrolega pač. Kot tudi to, da ko imam jaz kakije, jih on nima in obratno

[muha]

Bo trajalo, ampak mislim, da bo koristno.

Menite, da bi tudi tule lahko pomagal GPT? Ampak ta najbrž lahko išče le po tem, kar je na spletu. Morda tudi v digitaliziranih knjižnih izdajah?

[ck]

Bo trajalo, ampak mislim, da bo koristno.

Menite, da bi tudi tule lahko pomagal GPT? Ampak ta najbrž lahko išče le po tem, kar je na spletu. Morda tudi v digitaliziranih knjižnih izdajah?

Jaz sem iskal po sortah na Googlu. Ko sem našel kakšen dober članek, diplomsko delo, razpravo,.. so tam vedno navedeni tudi viri, nato sem iskal še po virih ter mnogokrat preko več spetnih strani šele prišel do pdf oblike zapisa, Tako da se direktno npr. z iskanjem slive Top Five ne najde vse,še manj pa najboljše vire. Poleg tega je treba slivo poimenovati npr. po Nemško, Madžarsko,...

Tudi pri raziskavah v različnih državah se pri sortah pokažejo razlike predvsem pri časih cvetenja, ki so nekje bolj strnjeni nekje pa cvetenje traja dlje časa ( npr. v Srbiji ali Romuniji manj kot v Nemčiji), posledično so razlike samo dan ali dva, nekje pa tudi teden.

Razlike v času cvetenja med sortami so tudi v posameznih letih. Že pri meni je pred tremi leti sliva Valor cvetela malo za sorto Stenly (in preživela zmrzal), letos pa je bilo obratno, vendar sta bili letos obe zavarovani s šotorom iz zimske koprene, Valor pa tudi ogrevan. Obe sta minimalno poškodovani od mraza (bilo je pod - 4). Za primerjavo naj povem da je poleg slive Stenly jablana Merkur, ki je imela še zaprte zelene brste in je vse do višine 2 m pozeblo, višje nisem preverjal. Podobno je z Elstarjem, Lon Jonom,... Lani je bila pozeba po cvetenju in sem imel pod šotorom ( + ogrevaje z elektriko) samo Valor, ki zato ni pomrznil (oz. samo nekaj plodičev je kazalo take znake, vendar so lahko propadli tudi iz drugih razlogov), Stenly pa je imel 95% pozebo. Letos sem imel na drugem Stenlyu (podlaga wavit, sajeno pomladi 2023) kakih 50 cvetov in ga nisem pokril. Posajen je cca 2,5 m stran od starejšega Stenlya. Pozeblo je 80% cvetov. Ker mora še zrasti se seveda ne sekiram in ga namerno nisem pokril.

[ck]

Obljuba dela dolg.
Pripravil sem analizo sort sliv glede na čas cvetenja in odpornosti na šarko. Pregledal sem meni dosegljivo domačo in tujo literaturo knjige o sadjarstvu, sadni izbori, poročila o preizkusih sort (damača in tuja), razprave s simpozijev, raziskave, diplomska dela,.....). Sam imam kar nekaj knjig in knjižic, ostalo je z interneta. Osredotočil sem se na sorte sadnega izbora v SLO od 1990 naprej, nekaj imam tudi še starejše literature o sadju ter sorte ki jih ponujajo večji drevesničarji doma in v tujini - npr. Mirosan,.. V knjižicah uradnih sadnih izborov ter tudi opisih sort drevesničarjev so opisi o času cvetenja večkrat izpuščeni in so poleg lepih slik samo še določeni podatki o rasti, odpornosti, času obiranja in okusu plodov, zato se je bilo potrebno poglobiti v ostalo dosegljivo literaturo.
Navajam samo sorte, ki cvetijo srednje ali pozno, ker drugače bi zašel iz teme.
Na določenih legah ne boste uspešno pridelali sliv na sortah, ki cvetijo bolj zgodaj, predvsem mikrolokacije znotraj naselij, pa so ponavadi manj izpostavljene pozebi, zato je tam uspešna pridelava zgodneje cvetočih sliv lahko uspešna. Jaz ima npr čačansko lepotico, ki cveti srednje zgodaj, bolj med hišami in redko pozebe napram tistim, ki jih imam samo 20 - 25 m bolj na odprtem.
Napisal bom tudi nekaj svojih izkušenj s sortami ki sem jih imel oz sem jih imel priložnost fizično opazovati.
Cvetenje sort v posameznih letih lahko malo varira, tako po literaturi kot po mojih izkušnjah, vendar le za nekaj dni. Razlike v cvetenju med zgodaj do pozno cvetočimi so lahko tudi 10 dni ali več, kar je lahko zelo pomembno, saj se lahko s kasneje cvetočimi sortami izognemo pozebi. Nekatere sorte pa so tudi bolj odporne na pozebo - tako po literaturi, kot tudi po moji ugotovitvi za eno sorto.
Pri izboru sorte imejte tudi v mislih možnosti oplodnje (samooplodnost sorte oz, več raličnih sort)

Sorte:
domača češplja : cveti pozno, občutljiva je na šarko (jaz sem jo moral posekati)
wangenheimova : cveti pozno, občutljiva je na šarko (jaz sem jo moral posekati)
italjanska : cveti srednje pozno, občutljivost na šarko mi ni poznana
grosa de felicijo : cveti srednje pozno, občutljiva je na šarko (jaz sem jo moral posekati)
bilska rana : cveti pozno, občutljivost na šarko ni znana
čačanska rodna : cveti srednje pozno, srednje občutljiva je na šarko
čačanski šečer : cveti pozno, neobčutljiva je na šarko
valjevka : cveti srednje pozno, neobčutljiva je na šarko
stenly : cveti srednje pozno, neobčutljiva je na šarko (jo imam)
valor : cveti srednje pozno, neobčutljiva je na šarko - odpornejša na pozebo (jo imam)
velika zelena renkloda : cveti srednje pozno, naj bi bila neobčutljiva na šarko (jo imam)
top first : cveti srednje pozno, neobčutljiva je na šarko
top five : cveti srednje pozno, neobčutljiva je na šarko (jo imam)
top taste : cveti srednje pozno, neobčutljiva je na šarko (jo imam)
top : cveti srednje pozno, neobčutljiva je na šarko, odpornejša na pozebo (po literaturi)
topper : cveti srednje pozno, neobčutljiva je na šarko, odpornejša na pozebo (po literaturi)
top end plus : cveti srednje pozno, neobčutljiva je na šarko, odpornejša na pozebo (po literaturi)
california blue : cveti srednje pozno, občutljivost na šarko ni znana, je pa to ameriška sorta, kar pomeni da morda zato ni občutljiva
bluefree : cveti srednje pozno, občutljivost na šarko ni znana, je pa to ameriška sorta, kar pomeni da morda zato ni občutljiva (sem jo imel)