Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Juglans, prvi dve leti so bili nasejani v koritu in tam rasli, potem sem jih pa posadil v lončke (po en, dva, tri ali štiri, odvisno od velikosti čebulic). Tiste, ki so vedno not, zalivam enkrat tedensko, tiste, ki so pa bili zadnji dve leti zunaj, pa jih zalivajo doma, ko so suhi (ne vem točno...). Nekateri so tudi na vrtu posajeni, tam so problemi s polži, s suhostjo pa ne. Gnojim pa povsem brez reda, kadar se spomnim (probam vsaj na dva tedna), koncentracija kot zahtevana na embalaži, gnojilo pa eno nemško, ne spomnim se imena in žal tudi sestave ne. Je pa pač za cvetoče rastline, kar verjetno sicer ni optimalno, morda bi moral za zelene gnojiti? Nisem se še pozanimal o ustreznosti gnojil... Prvi dve leti jih nisem ˝prezimoval˝, zdaj pa že, ker skozi upam, da bo zaradi tega kak zacvetel, pa še čakam . Je pa kar nekaj upanja za naslednje leto, dva ali trije imajo pa res že lepe čebulice in skoraj tako široke liste kot kupljeni.
Hvala za pojasnilo. Saj verjetno ti tako, kot je, na nek način tudi najbolje odgovarja. Sprotnega angažiranja je manj, je pa potrebnega več optimističnega potrpljenja, ko spomladi ugotoviš, da zopet ne bo cvetja in tako nadaljuješ še eno leto.
Če bi recimo želel ta proces malo ali pa konkretno pospešiti in ti uporaba gnojil ni preveč antipatična, bi se dalo priti do cvetja mnogo hitreje. Bi pa moral biti reden, bolje rečeno, dognojevati bi moral ob vsakem zalivanju. Glede gnojil je tako, bolj kot je kemijsko čisto, (manj soli in kloridov) več ga lahko rastlina sprejme in bolj raste. Se pa s tem v bistvu presega naravni mehanizem blokade pred izčrpanjem zaradi preveč bujne rasti. Rast se pri rastlinah vedno dogaja ciklično, četudi tega ni opaziti, se v okviru bujnega vegetacijskega obdobja menjujejo časovni odseki z opaznim priraščanjem, nato z navideznim mirovanjem in tako naprej do zaključka vegetacijske dobe. Z uporabo mineralnih gnojil, ki jih rastline zaznavajo kot nekakšna poživila se močno podaljšajo vegetacijski cikli (znotraj celotnega vegetacijskega obdobja), nasproti pa so obdobja mirovanja precej krajša. Skratka, s takšnim odzivom je mogoče doseči določeno stanje rastline v razmeroma kratkem obdobju, .... kar verjetno tudi precej dobro poznaš skozi študij. Nadalje obstajajo še rastni regulatorji, o katerih pa vem tako malo, da jih lahko le omenim in nič več. Tudi ti (sintetični) so nepogrešljivi del doseganja velikih donosov, oziroma ekonomske sprejemljivosti pri sodobni agrikulturi. (kar pa je že povsem druga tema in se sploh ne vklaplja v tvoj osnovni namen s sejanimi amarilisi)
Pred leti sem se nekaj malega igral z vzgojo v rastlinjaku in moram reči, da so bili rezultati zelo lepi. Seveda, če odmislim težave z boleznimi, ki se ob intenzivnosti potencirano pojavljajo. Največja težava je vlaga okoli čebule, znaki pa se pokažejo šele v naslednjem letu, konkretno pozimi z gnitjem in kasneje na prizadetem cvetju.
Se mi pa dozdeva, da ta moja razpredanja ne bodo naletela na izrazit odziv, zato bi omenil še eno možnost bližnjice. Ta je bolj rastlinam prijazna in jo tudi že poznaš. Veliki, čimvečji lonci (hobuk, manjši sod, ...), zelo dobra zemlja, kompostiran gnoj, kompost in juhej naprej. Rastline bodo veselo in bujno rastle, se debelile in zagotovo prej dozorele za cvetenje. Nekaj takšnega ima dajmar, veliki lonci!
Še moje laično mnenje iz prakse. Ima eno čebulo, ki jo vsako jesen počasi zasušim in odnesem v klet. Enkrat spomladi (ko se spomnim) ga presadim v svežo zemljo, zalivam in imam na zelo toplem. Ko požene cvetno steblo, grejem manj. Potem občudujem cvetove, potem ga dam pa ven na balkon in mu omogočim kar največ sonca in vročine, ob ustreznem zalivanju. Dognojujem ne, ker ga ne mislim dati v večji lonec. Tako ga gojim že kar nekaj let - mi je spomin na pokojno sodelavko. Ko je bila že precej bolna, mi ga je njen mož presadil v svežo zemljo, da sem ga samo odnesla in je začel cveteti. Letos je pognal dve cvetni stebli, tokrat zelo kratki, cvetove pa ogromne
_________________Barvit pozdrav, Ladka s Povelj, Bahnkova Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Ker je sprva bolj svetlo zelen, ko tako hitro raste, ga potem počasi privajam in utrjujem na soncu. Potem pa, ja, na sonce, tudi ko žge. Če se prav spomnim, je doma iz puščave Kalahari, kjer ga pošteno žge. In jaz mu nudim najboljši približek tega _________________Barvit pozdrav, Ladka s Povelj, Bahnkova Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Wikipedia pravi, da so doma v južni do srednji Ameriki - pobočja Andov in pa vzhodna Brazilija (pa vse do Mehike). Nekateri baje bolj v podrasti, drugi na polnem soncu. Kam pašejo naši križanci, verjetno nihče ne ve , ampak če tvojega sonce ne ožge, je že v redu. Sem bil pa letos zelo presenečen, ko sta starša med tednom dala dva amarilisa na sonce in sta bila po več dnevih povsem lepa, zelena, jaz sem jih pa čuval pred soncem v prejšnjih letih. Občutek sem imel, da niso za na sonce, ampak zgleda tudi to ne drži.
Moj amarilis je na balkonu pod streho, brez vode že več tednov, zemlja je čisto suha, listi pa še kar sveži. Se bo sploh posušil? Hm, jaz bi ga rada že nesla v klet _________________Barvit pozdrav, Ladka s Povelj, Bahnkova Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
. Je pa kar nekaj upanja za naslednje leto, dva ali trije imajo pa res že lepe čebulice in skoraj tako široke liste kot kupljeni.
.
_________________Barvit pozdrav,
_________________Barvit pozdrav,