bogatstvo, ki ga nosim v sebi...prav imaš. Ko so odnesli dolgoletne spomine na diskih, mi je bilo tako mučno, tako hudo, a sem dojela, da si moram vse pomembno vtisniti v spomin, tja daleč daleč spodaj pod vse plasti zavesti. Le to nam bo ostalo zagotovo. Če bom negovala in ujčkala te drobce sedanjosti, vpete v spone preteklosti, se ne rabim bat pozabe._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Rožnik brez imena
Moderator: Melona
se čutim dolžno podati poročilo. So vedele? Da mi bo tako hudo? So se ustrašile, ko me ni bilo na spregled toliko dni? So zaslutile, da niso zasute s skrbjo in pozornostjo in se odločile, da me prikličejo nazaj? Šla sem, ozirajoč se preko rame na opustošenje, ki se je borilo preživeti...
in se vrnila v moj mali mini mini raj...
Anna Maria de Montravel in Katarina Zeimet, tik brez izbruhom miniaturnih cvetkov
Leda
Route 66, nisem zadela barve, je globoko burgundske rdeče
The Generous Gardener
In nočno dnevna podoba Pierra de Ronsarda
stena na terasi iz vrtne strani (se mi zdi, da je letos ta pogled še lepši, kot iz terase)
in še malo panorame
Nisem zaobjela vsega, me je pregnal dež in zamegljena leča aparata. Predolgo sem opazopvala, kako so iz obgriženih vejic pognale dolga, rdeča stebla, mehka, nežna, a pokončna. Pol rastline zelene, pri dnu, zgornja polovica pa rdeča. Pri vseh pogriženih.
Niti niso v polnem razcvetu. Jaz pa spet kmalu odhajam. Upam, srčno upam, da ta teden dajo vse od sebe. Ne zamerim jim povešenih glavic cvetov, ne dolžim jih za popraskane roke do komolcev, ko sem poskušala ukrotiti monstrume in jim dati opore s količki, niti ne bom pomislila nanje, ko bom zvečer hladila razbolela in premražena kolena od pletja. Saj sem sama kriva, da sem klečala v razmočeni in spacani zemlji. In kdo bi štel vse razsute petale, ki bi se morali držati pestiča, in ne biti rjavi in uveli in na tleh? Ne rabim odgovora. Obup se je potuhnil. Čakajoč na razcvet Mme Hardy se bom prihulila, in jih ne motila. Naj bodo lepe zame. Četudi za en kratek odblesk sedanjosti._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
in se vrnila v moj mali mini mini raj...
Anna Maria de Montravel in Katarina Zeimet, tik brez izbruhom miniaturnih cvetkov
Leda
Route 66, nisem zadela barve, je globoko burgundske rdeče
The Generous Gardener
In nočno dnevna podoba Pierra de Ronsarda
stena na terasi iz vrtne strani (se mi zdi, da je letos ta pogled še lepši, kot iz terase)
in še malo panorame
Nisem zaobjela vsega, me je pregnal dež in zamegljena leča aparata. Predolgo sem opazopvala, kako so iz obgriženih vejic pognale dolga, rdeča stebla, mehka, nežna, a pokončna. Pol rastline zelene, pri dnu, zgornja polovica pa rdeča. Pri vseh pogriženih.
Niti niso v polnem razcvetu. Jaz pa spet kmalu odhajam. Upam, srčno upam, da ta teden dajo vse od sebe. Ne zamerim jim povešenih glavic cvetov, ne dolžim jih za popraskane roke do komolcev, ko sem poskušala ukrotiti monstrume in jim dati opore s količki, niti ne bom pomislila nanje, ko bom zvečer hladila razbolela in premražena kolena od pletja. Saj sem sama kriva, da sem klečala v razmočeni in spacani zemlji. In kdo bi štel vse razsute petale, ki bi se morali držati pestiča, in ne biti rjavi in uveli in na tleh? Ne rabim odgovora. Obup se je potuhnil. Čakajoč na razcvet Mme Hardy se bom prihulila, in jih ne motila. Naj bodo lepe zame. Četudi za en kratek odblesk sedanjosti._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
.Le kako se ne bi odločile hitro pognat in te osrečit na novo 
._________________LP Verjemi Bobolino, tudi jaz sem imela en ogromen cmok v grlu in še nižje 
,ko mi jih je toča pred dvemi leti kar dobro zdelala, a čas celi rane in tudi vrtnice se obrastejo in enkrat pridejo na svoj račun in ti z njimi.
Enkrat so tu bolezni, enkrat nepovabljeni gosti, enkrat višje sile, a nekoč pa se zgodi, da zasijejo kot je treba in vredno je vztrajati do takrat.
,ko mi jih je toča pred dvemi leti kar dobro zdelala, a čas celi rane in tudi vrtnice se obrastejo in enkrat pridejo na svoj račun in ti z njimi.Enkrat so tu bolezni, enkrat nepovabljeni gosti, enkrat višje sile, a nekoč pa se zgodi, da zasijejo kot je treba in vredno je vztrajati do takrat.