Rožnik brez imena

[bobolino]

bogatstvo, ki ga nosim v sebi...prav imaš. Ko so odnesli dolgoletne spomine na diskih, mi je bilo tako mučno, tako hudo, a sem dojela, da si moram vse pomembno vtisniti v spomin, tja daleč daleč spodaj pod vse plasti zavesti. Le to nam bo ostalo zagotovo. Če bom negovala in ujčkala te drobce sedanjosti, vpete v spone preteklosti, se ne rabim bat pozabe._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

[bobolino]

se čutim dolžno podati poročilo. So vedele? Da mi bo tako hudo? So se ustrašile, ko me ni bilo na spregled toliko dni? So zaslutile, da niso zasute s skrbjo in pozornostjo in se odločile, da me prikličejo nazaj? Šla sem, ozirajoč se preko rame na opustošenje, ki se je borilo preživeti...



in se vrnila v moj mali mini mini raj...


Anna Maria de Montravel in Katarina Zeimet, tik brez izbruhom miniaturnih cvetkov


Leda


Route 66, nisem zadela barve, je globoko burgundske rdeče


The Generous Gardener


In nočno dnevna podoba Pierra de Ronsarda



stena na terasi iz vrtne strani (se mi zdi, da je letos ta pogled še lepši, kot iz terase)



in še malo panorame








Nisem zaobjela vsega, me je pregnal dež in zamegljena leča aparata. Predolgo sem opazopvala, kako so iz obgriženih vejic pognale dolga, rdeča stebla, mehka, nežna, a pokončna. Pol rastline zelene, pri dnu, zgornja polovica pa rdeča. Pri vseh pogriženih.

Niti niso v polnem razcvetu. Jaz pa spet kmalu odhajam. Upam, srčno upam, da ta teden dajo vse od sebe. Ne zamerim jim povešenih glavic cvetov, ne dolžim jih za popraskane roke do komolcev, ko sem poskušala ukrotiti monstrume in jim dati opore s količki, niti ne bom pomislila nanje, ko bom zvečer hladila razbolela in premražena kolena od pletja. Saj sem sama kriva, da sem klečala v razmočeni in spacani zemlji. In kdo bi štel vse razsute petale, ki bi se morali držati pestiča, in ne biti rjavi in uveli in na tleh? Ne rabim odgovora. Obup se je potuhnil. Čakajoč na razcvet Mme Hardy se bom prihulila, in jih ne motila. Naj bodo lepe zame. Četudi za en kratek odblesk sedanjosti._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

[Mirosa]

Čudovite vrtnice in ostale zasaditve imaš. Saj če bi vse vrtnice cvetele, bi bilo pa že preveč lepo. Grmički vrtnic z mladim pomladnim listjem so lepi tudi brez cvetja.

[Melona]

Včasih so videti res krhke, te naše mične gospodične, ampak v resnici so prave borke, kajne? Naglej se jih, preden greš, ampak ko se vrneš, bodo spet vredne ogleda, brez skrbi.

[bobolino]

Večina pojedenih se je obrastla, in na vsakem od teh grmičkov sta ostala vsaj popek ali dva, za gušt. Tiste nedotaknjene pa so tik pred eksplozijo cvetov._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

[doli]

No vidiš, dobro se z dobrim vrača, krasne so Bobolino.

[Poezija]

Vse bo še dobro Bobolino, vse bo še dobro...

In nekoč boš imela ograjo in ne boš dovolila, da pride do takih trenutkov, ki jih več nočeš in ne rabiš.

Želim ti moč razcveta tako znotraj kot na vrtu. Lp_________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.

[NOVALIS]

Bobolino, lepo, lepo...
mi je všeč zlasti tisti del, ki je poraščen s travami. Njihovo nežno listje zelo lepo dopolnjuje vrtnice. Tudi sama sem se že malo potolažila - ne morem verjeti, kako hitro so pognali novi poganjki izza obgrizenih stebelc.

[geisha]

Krasno okolje in skrbna gospodarica .Le kako se ne bi odločile hitro pognat in te osrečit na novo ._________________LP
E.

[TANJA TT]

Verjemi Bobolino, tudi jaz sem imela en ogromen cmok v grlu in še nižje ,ko mi jih je toča pred dvemi leti kar dobro zdelala, a čas celi rane in tudi vrtnice se obrastejo in enkrat pridejo na svoj račun in ti z njimi.
Enkrat so tu bolezni, enkrat nepovabljeni gosti, enkrat višje sile, a nekoč pa se zgodi, da zasijejo kot je treba in vredno je vztrajati do takrat.