Super! Dobre novice! Kako fermentiraš odpadke? Koliko časa?
Ne vidim slike :(_________________" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kompostiranje z deževniki - kompost deževnikov
Obujam temo, ki je vsaj meni zelo zanimiva 
Odločil sem se, da bom malo eksperimeniral ali imajo deževniki radi fermentiran bokaši kompost ali ne. Sicer je Zuf že pisal o tem, pa tudi Kravzlj če se ne motim, a sem se hotel prepričat na lastni koži.
Julija sem naselil testno leglo v klet, v prazno vedro od jupola. Dno sem naluknjal za drenažo in zračenje, tudi stranice nekaj malega.
Na začetku sem jih hranil s kuhinjskimi odpadki, vmes sem dodajal fermentirane odpadke, ki sem jih predhodno pustil počivat vsaj 14 dni. Na začetku previdno, potem pa vedno več. Vmes sem na vrh dodajal malo navadne zemlje, ki jo ostala od presajanja, časopisnega papirja ter kartona.
Situacija je trenutno takšna, da so deževniki živahni, ko pridem blizu se jih sliši kako mljaskajo. Očitno je, da se imajo fajn in jim taka hrana paše. Namnožili so se, zdaj jih je že ko rusov, potrebovali so večji prostor.
Iz lesa sem naredil nov, večji kompostnik 60 x60 x 30 cm, ki je tudi že skoraj poln. Počasi že razmišljam o novem nadstropju, za dodajanje svežih odpadkov.
Upam, da bodo sodelovali pri samostojni selitvi v višji prekat in bo spodaj ostal kompost
Čez zimo bom še malo eksperimentiral. Iz matičnega legla bom v dva hoboka naselil enako število deževnikov (recimo 10). Imeli bodo enake pogoje, steljo, vlago, temperaturo in količino hrane.
Ene bom hranil z navadnimi kuhinjskimi odpadki, druge tudi, a jim bom dodajal še bokaši.
Pa da vidimo.
Še slike:
Prvo prebivališče, ki zdaj čaka na testno naselitev:
In zdajšnje bivališče, spodaj je še posoda za odtekanje vode, zgoraj pa pokrov iz gips plošče odporne na vlago:
Odločil sem se, da bom malo eksperimeniral ali imajo deževniki radi fermentiran bokaši kompost ali ne. Sicer je Zuf že pisal o tem, pa tudi Kravzlj če se ne motim, a sem se hotel prepričat na lastni koži.
Julija sem naselil testno leglo v klet, v prazno vedro od jupola. Dno sem naluknjal za drenažo in zračenje, tudi stranice nekaj malega.
Na začetku sem jih hranil s kuhinjskimi odpadki, vmes sem dodajal fermentirane odpadke, ki sem jih predhodno pustil počivat vsaj 14 dni. Na začetku previdno, potem pa vedno več. Vmes sem na vrh dodajal malo navadne zemlje, ki jo ostala od presajanja, časopisnega papirja ter kartona.
Situacija je trenutno takšna, da so deževniki živahni, ko pridem blizu se jih sliši kako mljaskajo. Očitno je, da se imajo fajn in jim taka hrana paše. Namnožili so se, zdaj jih je že ko rusov, potrebovali so večji prostor.
Iz lesa sem naredil nov, večji kompostnik 60 x60 x 30 cm, ki je tudi že skoraj poln. Počasi že razmišljam o novem nadstropju, za dodajanje svežih odpadkov.
Upam, da bodo sodelovali pri samostojni selitvi v višji prekat in bo spodaj ostal kompost
Čez zimo bom še malo eksperimentiral. Iz matičnega legla bom v dva hoboka naselil enako število deževnikov (recimo 10). Imeli bodo enake pogoje, steljo, vlago, temperaturo in količino hrane.
Ene bom hranil z navadnimi kuhinjskimi odpadki, druge tudi, a jim bom dodajal še bokaši.
Pa da vidimo.
Še slike:
Prvo prebivališče, ki zdaj čaka na testno naselitev:
In zdajšnje bivališče, spodaj je še posoda za odtekanje vode, zgoraj pa pokrov iz gips plošče odporne na vlago:
V teh letih sem prišel do takšnega načina kompostiranja z deževniki:
1. S pomočjo gnoja v gnojni jami. Postopek je zelo lepo opisan tukaj - https://youtu.be/EYZjomrbZv4?t=59s
2. V banji za potrebe kompostiranja kuhinjskih odpadkov.
Da ne bo kdo mislil, da v kopalnici!!!
Zdaj smo jih prebudili.
Banjo smo ponovno zaštartali, leglo je bilo v manjši posodi shranjeno čez zimo v kleti.
Bom poslikal in opisal kmalu kako in kaj.
3. Tale je pa primeren (ustrezno velika posoda) za stanovanje, balkon ipd.
Nazadnje urejal/a zuf 04 Maj 2017 08:16; skupaj popravljeno 1 krat
1. S pomočjo gnoja v gnojni jami. Postopek je zelo lepo opisan tukaj - https://youtu.be/EYZjomrbZv4?t=59s
2. V banji za potrebe kompostiranja kuhinjskih odpadkov.
Da ne bo kdo mislil, da v kopalnici!!!
Zdaj smo jih prebudili.
Banjo smo ponovno zaštartali, leglo je bilo v manjši posodi shranjeno čez zimo v kleti.
Bom poslikal in opisal kmalu kako in kaj.
3. Tale je pa primeren (ustrezno velika posoda) za stanovanje, balkon ipd.
Nazadnje urejal/a zuf 04 Maj 2017 08:16; skupaj popravljeno 1 krat
Predvsem je pomembna velikost posode, da ni premala za količino odpadkov, ki jo imamo na voljo.
kravzlj, sami grejo v nov prekat.
Sicer pa dodatno izločiš deževnike tako, da končan kompost daš na kup na sonce in po plasteh na vsake deset minut strgaš kompost dol.
Na koncu imaš kupček deževnikov, ker se umikajo vedno bolj v temo stran od svetlobe.
Tako jaz rešim deževnike in poberem kompost iz banje.
Na koncu leta pred zimo vse skupaj stresem ven in delam po zgornjem postopku.
lpmami, samo odpadke, brez zemlje.
Ni potrebna, mogoče enkrat na mesec en ščepec, če so odpadki preveč umiti in sterilni.
kravzlj, sami grejo v nov prekat.
Sicer pa dodatno izločiš deževnike tako, da končan kompost daš na kup na sonce in po plasteh na vsake deset minut strgaš kompost dol.
Na koncu imaš kupček deževnikov, ker se umikajo vedno bolj v temo stran od svetlobe.
Tako jaz rešim deževnike in poberem kompost iz banje.
Na koncu leta pred zimo vse skupaj stresem ven in delam po zgornjem postopku.
lpmami, samo odpadke, brez zemlje.
Ni potrebna, mogoče enkrat na mesec en ščepec, če so odpadki preveč umiti in sterilni.
Pozdravljeni, obujam temo, hkrati pa je to moje prvo sporočilo na forumu.
Letos jeseni smo se preselili v hišo, ki ima tudi nekaj malega vrta. Za prihodnje leto načrtujem par gredic na njem, mogoče tudi kakšno visoko gredo, zato že razmišljam tudi o domačem kompostu. Novoletne odločitve, ki pa ne bodo že januarja pozabljene : )
Vse, kar zdaj zmečemo v kante za smeti, bi rad namenil za kompost in začel sem raziskovati različne načine domače predelave. Našel sem tudi temo o deževnikih in najprej sem se trikrat neuspešno poskusil registrirati na starem forumu...
Poleg bokaši kompostiranja me zanimajo predvsem kalifornijski deževniki in kako bi lahko ta kombinacija najbolje delovala v navezi. V kleti imam na voljo tuš kabino, ki je ne uporabljamo in tja bi lahko postavil posodo z deževniki. Glede na pogledane filmčke in prebrano se mi zdi, da so optimalne relativno nizke in širše posode. Čeprav imam na voljo kar nekaj praznih 25 litrskih hobokov, bi skoraj raje naredil nekaj večjega in širšega, vidim, da se da stranice naresti tudi iz lesa (nisem pa razbral, kaj je po podnu?). Mogoče pa res za začetek raje hoboke, pa potem z nekaj izkušnjami naprej... Sicer imam občutek, da bo primernih odpadkov hitro preveč za volumen hoboka (enega-dveh). Bi jih lahko nalagal več v vertikalo?
Skratka moje vprašanje je, če imate kakšen nasvet za izdelavo »naredi sam« kompostnikov v tuš kabini v kleti, kjer je pozimi približno 15 do 18 stopinj, poleti pa nekaj med 20 in 25. Gledal sem recimo zufovo skico za škatlo, ki je na pol predeljena s pregrado in se mi zdi super ideja. Vseskozi sem se namreč spraševal (če bi posode dal eno nad drugo) kako le pridejo gor, če ne znajo skakati?
Za leglo sem se že po telefonu pogovarjal z gospodom Vilijem, ki kmetuje nekje nad Vitanjem. Še raje bi jih dobil kje bližje Ljubljani (tudi takšne, da bi bili že vajeni kompostnih odpadkov in ne gnoja) in če jih kdo ima viška, jih z veseljem pridem iskat (kupim). Videl sem sicer, da v štartu ni dobro dajati preveč hrane a mislim, da bi zlahka našel dovolj listja, slame in ostalega za njihovo domovanje že na vrtu, če ne drugače pa od prijateljev na deželi.
Imam tudi en Organko, ki pa se mi je nekdaj precej hitro zapolnil in tudi posipa nimam več. Zdaj vidim, da obstaja celo preverjena receptura za domači posip (tega se bom lotil kasneje), kar je super. Bi se ga dalo nabaviti skupaj z deževniki pri kom od vas?
Hvala za vsa mnenja in nasvete in lep pozdrav na ta lep jesenski dan!
(tole sem spisal že pred časom)
Lp Jernej
Letos jeseni smo se preselili v hišo, ki ima tudi nekaj malega vrta. Za prihodnje leto načrtujem par gredic na njem, mogoče tudi kakšno visoko gredo, zato že razmišljam tudi o domačem kompostu. Novoletne odločitve, ki pa ne bodo že januarja pozabljene : )
Vse, kar zdaj zmečemo v kante za smeti, bi rad namenil za kompost in začel sem raziskovati različne načine domače predelave. Našel sem tudi temo o deževnikih in najprej sem se trikrat neuspešno poskusil registrirati na starem forumu...
Poleg bokaši kompostiranja me zanimajo predvsem kalifornijski deževniki in kako bi lahko ta kombinacija najbolje delovala v navezi. V kleti imam na voljo tuš kabino, ki je ne uporabljamo in tja bi lahko postavil posodo z deževniki. Glede na pogledane filmčke in prebrano se mi zdi, da so optimalne relativno nizke in širše posode. Čeprav imam na voljo kar nekaj praznih 25 litrskih hobokov, bi skoraj raje naredil nekaj večjega in širšega, vidim, da se da stranice naresti tudi iz lesa (nisem pa razbral, kaj je po podnu?). Mogoče pa res za začetek raje hoboke, pa potem z nekaj izkušnjami naprej... Sicer imam občutek, da bo primernih odpadkov hitro preveč za volumen hoboka (enega-dveh). Bi jih lahko nalagal več v vertikalo?
Skratka moje vprašanje je, če imate kakšen nasvet za izdelavo »naredi sam« kompostnikov v tuš kabini v kleti, kjer je pozimi približno 15 do 18 stopinj, poleti pa nekaj med 20 in 25. Gledal sem recimo zufovo skico za škatlo, ki je na pol predeljena s pregrado in se mi zdi super ideja. Vseskozi sem se namreč spraševal (če bi posode dal eno nad drugo) kako le pridejo gor, če ne znajo skakati?
Za leglo sem se že po telefonu pogovarjal z gospodom Vilijem, ki kmetuje nekje nad Vitanjem. Še raje bi jih dobil kje bližje Ljubljani (tudi takšne, da bi bili že vajeni kompostnih odpadkov in ne gnoja) in če jih kdo ima viška, jih z veseljem pridem iskat (kupim). Videl sem sicer, da v štartu ni dobro dajati preveč hrane a mislim, da bi zlahka našel dovolj listja, slame in ostalega za njihovo domovanje že na vrtu, če ne drugače pa od prijateljev na deželi.
Imam tudi en Organko, ki pa se mi je nekdaj precej hitro zapolnil in tudi posipa nimam več. Zdaj vidim, da obstaja celo preverjena receptura za domači posip (tega se bom lotil kasneje), kar je super. Bi se ga dalo nabaviti skupaj z deževniki pri kom od vas?
Hvala za vsa mnenja in nasvete in lep pozdrav na ta lep jesenski dan!
(tole sem spisal že pred časom)
Lp Jernej
Pozdravljen, jernej in dobrodošel na forumu!
Nimam vseh odgovorov zate. Predvsem zato, ker sva z možem po letu testiranja z deževniki obupala. Vse sorte je šlo narobe - ali je bilo premokro, ali presuho .... mogoče je bila napaka, da sva kupila deževnike, vajene jesti gnoj - s tem jih pa nisva fotrala. Tako da kar pravilno razmišljaš.
Če so dobili jabolka, so bili malo bolj srečni, sicer pa .... kar nekaj. Tile deževniki so zame še vedno uganka.
Imava pa zato kompostnike, kjer črvov kar mrgoli, tako da ni nič izgubljenega.
Če bi dal posode eno na drugo, bi v dno zgornje naredil luknje . Ko bi se spodnja zapolnila, bi tako črvi "dosegli"
zgornjo posodo. Na ta način so narejene košare v "tovarni deževnikov" ali kako se že reče sistemu, ki se ga kupi.
Že dolgo nismo delali organko posipa. Mogoče bo res že čas, naj se malo otopli ....
Nimam vseh odgovorov zate. Predvsem zato, ker sva z možem po letu testiranja z deževniki obupala. Vse sorte je šlo narobe - ali je bilo premokro, ali presuho .... mogoče je bila napaka, da sva kupila deževnike, vajene jesti gnoj - s tem jih pa nisva fotrala. Tako da kar pravilno razmišljaš.
Če so dobili jabolka, so bili malo bolj srečni, sicer pa .... kar nekaj. Tile deževniki so zame še vedno uganka.
Imava pa zato kompostnike, kjer črvov kar mrgoli, tako da ni nič izgubljenega
. Če bi dal posode eno na drugo, bi v dno zgornje naredil luknje . Ko bi se spodnja zapolnila, bi tako črvi "dosegli"
zgornjo posodo. Na ta način so narejene košare v "tovarni deževnikov" ali kako se že reče sistemu, ki se ga kupi.Že dolgo nismo delali organko posipa. Mogoče bo res že čas, naj se malo otopli ....