O, si bil izčrpen. Hvala. Super.
Uporabno, .... mučos. Predvsem mi je zanimiv čas dozorevanja.
Se bom še malce poglobil v razmnoževanje.
Ob kakšnih terminih pa si poizkušal, in (kar je sploh najbolj bistveno glede na poznana dejstva) če si potaknjencem namenjal kaj pozornosti.
...... ali pa so bili podvrženi tretmaju "plavaj ali utoni"?
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kobulasta oljčica - Elaeagnus umbellata
Čas dozorevanja je za umbellato načeloma september-oktober, vendar letos je, vsaj pri meni, vse nekje 2-3 tedne hitreje, od jabolk, breskev pa do oljčice.
Rezal sem najprej pomladi, ko sem ugotovil, da je par rastlin močno razmajal voluhar - tisto sem potaknil kar po tleh okoli staršev (listje, veje, košena trava), pa ni uspelo.
Kasneje sem junija in julija znova pobral vejice in jih potaknil ločeno, v velik lonec z vrtno zemljo,vendar prav tako ni bilo kaj iz tega. Nisem delal rastlinjačka, samo zalival sem, pa vejice sem malo popraskal in namakal z vrbovo skorjo, preden so šle v zemljo.
Je pa to, kot praviš, po ustaljeni metodi plavaj ali utoni. Teoretično zato, ker je neke vrste selekcija, praktično pa zato, ker ne zmorem, da bi se z vsem ukvarjal bolj podrobno, kot se.
Zdaj bom počakal, da mine še zadnja letošnja vročina (baje do četrtka) in potem naredil še en krog.
Rezal sem najprej pomladi, ko sem ugotovil, da je par rastlin močno razmajal voluhar - tisto sem potaknil kar po tleh okoli staršev (listje, veje, košena trava), pa ni uspelo.
Kasneje sem junija in julija znova pobral vejice in jih potaknil ločeno, v velik lonec z vrtno zemljo,vendar prav tako ni bilo kaj iz tega. Nisem delal rastlinjačka, samo zalival sem, pa vejice sem malo popraskal in namakal z vrbovo skorjo, preden so šle v zemljo.
Je pa to, kot praviš, po ustaljeni metodi plavaj ali utoni. Teoretično zato, ker je neke vrste selekcija, praktično pa zato, ker ne zmorem, da bi se z vsem ukvarjal bolj podrobno, kot se.
Zdaj bom počakal, da mine še zadnja letošnja vročina (baje do četrtka) in potem naredil še en krog.
@dafo; grabim za roko in hvala v naprej
@crtj; ja, poizkusi po vročini, sploh pa še enkrat nekje v drugi polovici septembra, če se ti ljubi. (lahko tudi prej, odvisno kako konkretna rastlina zaključuje z vegetacijo. Najbolje je, če je še nekaj listja gor, vegetacija pa povsem zaključena) Mislim, da drugi termin ni tako napačen. Do zime bi moralo kalusirati (lahko tudi kaj več), spomladi pa bi se razvile korenine. Pravi moje razmišljanje.
To je za enkrat kar tako, iz občutka in dosedanjih praks. Nisem pa še uspel pregledati objav na to temo, .... če sploh so kakšne.
Drugače pa imam jaz "naravno zarodišče" pod večjo mačico, potaknjence (v lončkih) obložim z večjimi rastlinami, vse skupaj pa redno zalivam po vrhu, da ustvarjam vlažno mikroklimo.
Če ravno nimaš velikih rastlin, potem malce prekrij s kakšnim robustnejšim in voluminoznim materialom, ki bo na debelo ustvarjal mrežo na kateri se zadržuje vlaga, svetlobe pa prepusti dovolj za asimilacijo. Tudi preraščajoča trava ali plevel je super, le preveč gošče ne sme biti. Molo spremljanja je potrebnega in kdaj kakšen šop odtrgati.
Takšen način je definitivno najbolj učinkovit, vse ostalo pa so ali poizkusi, ali pa takoj precej vloženega denarja/materiala, da si uspeš skupaj spraviti nekaj, kar bo vsaj "kao" profesionalno in recimo da zanesljivo. Jaz vse to še imam na kupu, pa vseeno raje telovadim po "prvobitno".
V vsakem primeru se ti še javim v zvezi s to temo.
@crtj; ja, poizkusi po vročini, sploh pa še enkrat nekje v drugi polovici septembra, če se ti ljubi. (lahko tudi prej, odvisno kako konkretna rastlina zaključuje z vegetacijo. Najbolje je, če je še nekaj listja gor, vegetacija pa povsem zaključena) Mislim, da drugi termin ni tako napačen. Do zime bi moralo kalusirati (lahko tudi kaj več), spomladi pa bi se razvile korenine. Pravi moje razmišljanje.
To je za enkrat kar tako, iz občutka in dosedanjih praks. Nisem pa še uspel pregledati objav na to temo, .... če sploh so kakšne.
Drugače pa imam jaz "naravno zarodišče" pod večjo mačico, potaknjence (v lončkih) obložim z večjimi rastlinami, vse skupaj pa redno zalivam po vrhu, da ustvarjam vlažno mikroklimo.
Če ravno nimaš velikih rastlin, potem malce prekrij s kakšnim robustnejšim in voluminoznim materialom, ki bo na debelo ustvarjal mrežo na kateri se zadržuje vlaga, svetlobe pa prepusti dovolj za asimilacijo. Tudi preraščajoča trava ali plevel je super, le preveč gošče ne sme biti. Molo spremljanja je potrebnega in kdaj kakšen šop odtrgati.
Takšen način je definitivno najbolj učinkovit, vse ostalo pa so ali poizkusi, ali pa takoj precej vloženega denarja/materiala, da si uspeš skupaj spraviti nekaj, kar bo vsaj "kao" profesionalno in recimo da zanesljivo. Jaz vse to še imam na kupu, pa vseeno raje telovadim po "prvobitno".
V vsakem primeru se ti še javim v zvezi s to temo.
Ja, na ta efekt goščave sem računal v prvem poskusu, pa se ni posrečil. To seveda še ni statistika. Po moje je glavni davež bila vročina, tako da pričakujem, da bo jeseni šlo.
Zdaj sem se blazno moderniziral, nabavil sem hormon za ukoreninjenje in zemljo za potaknjence
... Vsekakor bom še poskušal, ker bi tudi zase rad imel še kar precej teh grmov.
Vsi mladiči, ki nastanejo prek leta, potem prezimijo v odsluženih vinskih sodih na južni strani hiše - to se je doslej obneslo.
Zdaj sem se blazno moderniziral, nabavil sem hormon za ukoreninjenje in zemljo za potaknjence
... Vsekakor bom še poskušal, ker bi tudi zase rad imel še kar precej teh grmov.Vsi mladiči, ki nastanejo prek leta, potem prezimijo v odsluženih vinskih sodih na južni strani hiše - to se je doslej obneslo.
crtj, super! Pri meni pa še vedno nič. Oziroma, sem ter tja komaj vidne.
Po tretiranju z zeleno galico, so si rastline lepo opomogle. So začele poganjat prav lepe liste. Tako upam, da naslednje leto bo kaj gor. Zdaj bom posula z zeleno galico tudi pod rakitovcem, čeprav ne kažejo, je morda ravno to, pomanjkanje hranil krivo, da ne rodijo.
Pri meni pa še vedno nič. Oziroma, sem ter tja komaj vidne. Po tretiranju z zeleno galico, so si rastline lepo opomogle. So začele poganjat prav lepe liste. Tako upam, da naslednje leto bo kaj gor. Zdaj bom posula z zeleno galico tudi pod rakitovcem, čeprav ne kažejo, je morda ravno to, pomanjkanje hranil krivo, da ne rodijo.
Šel sem pobrat hidden springs. V primerjavi z rakitovcem je to čista zmaga. Kar ne pove dosti, ker v primerjavi z rakitovcem je verjetno karkoli čista zmaga. V glavnem, malo bolj ostro jih pogledaš in že poskačejo dol. Lažje bi bilo samo še, če bi se same predelale v sok in marmelado.
S 3m grma (baje da zrase do 5) sem nabral cca kilo in pol, obloženost je bila takšna, kot ste prej ivdeli na fotkah.
S 3m grma (baje da zrase do 5) sem nabral cca kilo in pol, obloženost je bila takšna, kot ste prej ivdeli na fotkah.
Ko ješ surovo, je okus 100% sadni.
Ko pa kuhaš... Je tako, kot da skupaj kuhal maline in paradajz tako po okusu kot po vonju.
- vržemo jagodke v posodo, dodamo vodo nekje 1:8 volumsko
- se zakuha, opazimo spremembo barve na temnejši odtenek, semena in vejice se začnejo ločevati...
- pomiksamo in spravimo skozi cedilo
- precejeno maso damo nazaj na kuhanje, ostalo (semena + neločljivi del mesa + razno) damo hm... kaj pa vem... stran, najbrž...)
- del precejenega vržemo sproti še namakat v šnops
- pri tistem, kar se naprej kuha, damo 1 gelfix extra na 1 liter mase
- sladkor po želji, POZOR, sladkor zna hitro premagati naravno fino kislino, ki jo ta reč ima, in si mora potem človek pomagati z limono... zato počasi s tem in ne pozabite, da tudi gelfix že vsebuje sladkor
- zadeva začne vreti, mešamo, vre, mešamo, ... , ...
- videti je brezupno tekoče, v resnici pa želira ko zmaj, čim damo nekam na hladno - testiranje z žlico
- iiiin to je to
- okus - zdaj, ko je še čisto mlado, je kot da bi mešal maline, paradižnik in šipek - bomo videli, kaj bo, ko odleži.
Še nekaj idej: http://www.ediblenetwork.com/wp-content/blogs.dir/8/files/images/pdfs/fall08/beansAnAutumn.pdf
Ko pa kuhaš... Je tako, kot da skupaj kuhal maline in paradajz
tako po okusu kot po vonju.- vržemo jagodke v posodo, dodamo vodo nekje 1:8 volumsko
- se zakuha, opazimo spremembo barve na temnejši odtenek, semena in vejice se začnejo ločevati...
- pomiksamo in spravimo skozi cedilo
- precejeno maso damo nazaj na kuhanje, ostalo (semena + neločljivi del mesa + razno) damo hm... kaj pa vem... stran, najbrž...)
- del precejenega vržemo sproti še namakat v šnops
- pri tistem, kar se naprej kuha, damo 1 gelfix extra na 1 liter mase
- sladkor po želji, POZOR, sladkor zna hitro premagati naravno fino kislino, ki jo ta reč ima, in si mora potem človek pomagati z limono... zato počasi s tem in ne pozabite, da tudi gelfix že vsebuje sladkor
- zadeva začne vreti, mešamo, vre, mešamo, ... , ...
- videti je brezupno tekoče, v resnici pa želira ko zmaj, čim damo nekam na hladno - testiranje z žlico
- iiiin to je to
- okus - zdaj, ko je še čisto mlado, je kot da bi mešal maline, paradižnik in šipek - bomo videli, kaj bo, ko odleži.
Še nekaj idej: http://www.ediblenetwork.com/wp-content/blogs.dir/8/files/images/pdfs/fall08/beansAnAutumn.pdf