Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Protivetrna zaščita v sadovnjaku
Kar precej težav mi je povzročal veter v prvem letu postavitve nasada. Lomil sadik sicer ni, jim je pa lepo natrgal liste. Zato sem v prvem letu na prazen prostor med sadike posadil koruzo, po robu pa vrbe (spomladi sem enostavno potaknil vejice, ki so se lepo prijele). Letos bo verjetno še malo težav, potem pa računam, da bodo vrbe zrastle dovolj, da bodo ublažile veter.
LP, Andrej
LP, Andrej
Veter pri sadovnjaku je dobrodošel pomočnik, ker suši listje. Suho listje -> drastično manj pogojev za glivične bolezni.
Res pa je, da pozimi neke funkcije veter nima, razen da bi v primeru, da bi pihal ob kakem žledu zmanjšal količino vode, ki bi obstala in zamrznila na drevju. To se mi bolj zdi, ker videl tega še nisem.
Prevetrena lega ne doseže najnižjih temperatur, ki nastopijo pozimi in v zgodnji pomladi. Te stvari so bolj iz vinogradništva in iz mladih let, ker že nekaj desetletij ni bilo spomladanskih pozeb v Prlekiji. Spomladanski mraz ne ogroža leg, kjer običajno pihlja malo vetriča. Lega samo nekaj 10 metrov stran in bolj zakotno pa je bila kdaj ogrožena in osmojena.
Naš občutek mraza zaradi vetra nima veze s tem, kako suha rastlina pozimi to "občuti".
Jaz zlepa ne bi sadnega drevja ščitil pred vetrom, če ta ni orkanski. Po mojem vetrovna lega prinaša več dobrega kot slabega.
Res pa je, da pozimi neke funkcije veter nima, razen da bi v primeru, da bi pihal ob kakem žledu zmanjšal količino vode, ki bi obstala in zamrznila na drevju. To se mi bolj zdi, ker videl tega še nisem.
Prevetrena lega ne doseže najnižjih temperatur, ki nastopijo pozimi in v zgodnji pomladi. Te stvari so bolj iz vinogradništva in iz mladih let, ker že nekaj desetletij ni bilo spomladanskih pozeb v Prlekiji. Spomladanski mraz ne ogroža leg, kjer običajno pihlja malo vetriča. Lega samo nekaj 10 metrov stran in bolj zakotno pa je bila kdaj ogrožena in osmojena.
Naš občutek mraza zaradi vetra nima veze s tem, kako suha rastlina pozimi to "občuti".
Jaz zlepa ne bi sadnega drevja ščitil pred vetrom, če ta ni orkanski. Po mojem vetrovna lega prinaša več dobrega kot slabega.
metuljc je napisal/a: |
No, cipres ti tako ali tako ne bo treba saditi, saj tamle ob Savi zagotovo ne bodo rastle. |
Jah, s cipresami sploh ni tako enostavno, kot zgleda na prvi pogled. Rastejo, pa ne rastejo, oz. se posamezne rastline v sestoju sušijo in ne vem, če je poznan tudi razlog za to. Sicer je navadni klek "brabant" veliko bolj robusten, vendar pa ga je potrebno redno obrezovati, medtem, ko je različica "smaragd" (stožčasta kompaktna rast) veliko bolj ugodnega habitusa in nasploh rasti, vendar pa z že zgoraj omenjeno težavo.
Metuljc, zakaj misliš, da ob Savi ne bi rastla?
Prodna podlaga-suša, močan-premočan veter, ... ?
---------------
@DanijelR, razmišljanja si se lotil po zelo "ekonomskem" principu, ki je seveda pravi, a ima kljub vsemu tudi neugodne učinke.
Ciprese s svojo obliko krošnje so po mojem osebnem mnenju skrajno in obupno nevklopljive v neko naravno okolje, jaz naprimer, jih nebi sadil niti v naselju okrog hiš, vendar je to moje subjektivno mnenje.
Po zavzetem prostoru pa so v primerjavi z ostalimi rastlinskimi vrstami zelo "racionalne". Sledi tehtanje in kompromisi, če tudi na račun izgleda krajine.
Imajo pa, enako kot smreke močan šopast koreninski sistem, ki v svojem območju dobesedno in izključujoče dominira.
Morda bi lahko bila cipresam alternativa tisa, ki je zimzelena, ki nima tako podivjane rasti, da bi jo bilo potrebno neprestano obrezovati, vendar ne vem kakšne talne razmere imaš v sadovnjaku in je tako to le teoretičen predlog.
Recimo, da bi jo v začetku usmerjal v pokončnejšo obliko, da čimprej dosežeš željeno višino, nato pa bi jo le vsako drugo tretje leto malo "obklestil".
V tem primeru je lahko rahel problem tudi cena sadik, saj je sam ne boš razmnožil v dovoljšni količini.
V primeru zimzelenih rastlin je dokaj nadležen tudi moker sneg.
Glede vetra pa so tako ali tako boljše prepustne bariere, saj te veter dušijo in ga ne blokirajo. V primeru blokiranja imaš nevarnost rušenja same žive meje (če bi bil veter resnično močan in v primeru, če bo meja višja), za njo pa se ustvarja vrtinčenje vetra, ki tudi ni ugodno za celoten ekosistem.
V kontekstu tega detajla se zelo dobro obnese meja iz gabra, ki pa ga je potrebno obrezovati (1x letno), kar tudi ni nevem kako huda obremenitev.
Drugače pa so še lepše mešane prostorastoče zasaditve, sprva prijetne zaradi negovanja, ki ga na začetku skoraj ni, kasneje, z leti pa je le to nekoliko bolj nadležno. (neželjene rastline - robida, akacija, ..., ki jih je težko izsekavati iz gošče in podobne težavice)
juglans je napisal/a: |
Metuljc, zakaj misliš, da ob Savi ne bi rastla? Prodna podlaga-suša, močan-premočan veter, ... ? |
Zato, ker je prava cipresa (Cupressus sempervirens) mediteranka in ne seže kaj dosti čez Kraški rob pri nas, Sava pa je, kjerkoli jo že pogledaš daleč, daleč stran.
Saj sam veš, da je vse, kar nepravilno imenujejo cipresa (in raste v celinskem delu Slovenije) v resnici klek, pacipresa ali celo kak brin.