Dobra scenografija... stalno zasajene grede, nič ni neizkoriščenega.
Nisem vedel, da paradižnike lahko sadiš na isto mesto leto za letom. A je kakšna omejitev? Kako je s paprikami in melancani, domnevam da podobno?
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Dobri sosedje v vrtu, mešani posevki
Za paradižnike ti iz prve roke povem, da se sajenje na isto mesto dejansko obnese. V plastenjaku in zunaj na vrtu bom letos imela že peto leto paradižnik na istem mestu. Res pa je, da preden ga posadim, vsako leto skopljem ob vsakem kolu kar konkretno jamo v katero dam vrhano lopato preperelega hlevskega gnoja in pest jajčnih luščin._________________Živeti na podeželju je najlepše!
Lepo, da vam bo prišlo prav.
S prjatlco bova naredila še ostale skice.
Zdravje tal je bilo tudi pri Emili prvega pomena, tako, da bolezni v veliki meri odpadejo.
Tukaj lahko vidite njen vrt - http://youtu.be/Oy_x5rXq19g
Ona je je moja največja vzornica, poleg očeta, kar se tiče zelenjavnega vrta.
S prjatlco bova naredila še ostale skice.
| Citiram: |
| Dam roko v ogenj, da se povzročitelji bolezni tega veselijo. |
Zdravje tal je bilo tudi pri Emili prvega pomena, tako, da bolezni v veliki meri odpadejo.
Tukaj lahko vidite njen vrt - http://youtu.be/Oy_x5rXq19g
Ona je je moja največja vzornica, poleg očeta, kar se tiče zelenjavnega vrta.
| metuljc je napisal/a: | ||
Dam roko v ognej, da se povzročitelji bolezni tega veselijo. Nikakor ne verjamem, da se ne bi obdržali v tleh. |
Jaz dam roko v ognej, da ni tako
Pri meni so vsako leto na istem mestu (že več kot desetletje), ker druge možnosti nimam.
Pa saj bolezni so, včasih ene, včasih druge, včasih jih pa ni nič. Pojav bolezni pač ni odvisen samo od tal, v katere rastline sadimo, v veliki meri je odvisen od sezone in predvsem vremena. Veliko let je bila pri nas prisotna krompirjeva plesen, potem pa nekaj let nič in nato ponovno.
Soseda s paradižniki redno kolobari, pa ji paradižniki vedno zbolijo pred mojimi,
. Torej je odvisno tudi od nege same..._________________Instagram profil: @iva.grasa.igDostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Tole bo počasi aktualno. 
vir: Ianto Evans’s Polyculture
prevod
Solatni mešani posevek
Pripravi gredo za eno osebo, ki naj bo približno 1.5m dolga ter 1.20m široka.
Dva tedna pred zadnjo zmrzaljo: v notranjih prostorih posej zelje - 5 rastlin za zgoraj omenjeno površino. (Boljša alternativa po mojem mnenju je zimsko sejanje.) Zelje naj bo pripravljeno za presajanje približno mesec po tem, ko smo posejali mešanico semen opisano v nadaljevanju. Za daljšo sezono zelja se lahko izbere hitre in pozne sorte.
Prvi teden: (na dan zadnje zmrzali - v Sloveniji naj bi bil to 15. maj - jaz štartam že prej in sicer začetek marca): Posej semena redkvice, kopra (Anethum graveolens), pastinaka (Pastinaca sativa), ognjiča, in solate. (opomba; Izberi čim več različnih sort solat. Od ledenke, berivke, kristalke, glavnate itd.)
Prosto sej semena mešano po vsej gredi in sicer vsako vrsto semen posebej, drugače bodo pri sejanju težja semena pristala dlje in potem je možnost, da končajo vse redkvice na eni strani, semena pastinaka pa na drugi. Ko zaključiš naj bo eno seme na približno 2cm ali več. Pokrij semena z malo komposta, ali z grabljami vse skupaj malo vdelaj v zemljo in zalij.
Četrti teden: Nekaj redkvic se lahko že pobere. V nekaj od teh prostorov, ki jih je za sabo pustila redkvica posadi zelje, približno 45 cm narazen.
Šesti teden: Mlada solata je pripravljena za bero. Gosta setev, da okusno mešanico, ko so rastline mlade. Nabiraj cele rastline, tako, da jih spuliš s korenino vred. S tem daš prostor za rast drugim. Z nadaljnjim redčenjem ostala solata zrasla do končne velikosti. Ko je solata večja jo začni rezati in korenine pusti v zemlji.
Pozna pomlad/zgodnje poletje: Ko se zemlja ogreje na približno 15°C, posej nizki fižol v prostor, ki ga je za sabo pustila solata. Če se pojavi več praznih prostorov v zgodnjem poletju, posej ajdo in nabiraj mlade sadike za solato. Naslednja bera je koper in ognjič (užitni cvetovi, ki se lepo podajo v solato). Zgodnje zelje bo tudi počasi na voljo, kasneje v sredini poletja pa še fižol. Pastinak raste počasi in je na voljo v jeseni in pozimi. Ko se pojavljajo prazni prostori v zgodnji jeseni se lahko posadi česen.Nazadnje urejal/a zuf 26 Feb 2016 02:20; skupaj popravljeno 1 krat
vir: Ianto Evans’s Polyculture
prevod
Solatni mešani posevek
Pripravi gredo za eno osebo, ki naj bo približno 1.5m dolga ter 1.20m široka.
Dva tedna pred zadnjo zmrzaljo: v notranjih prostorih posej zelje - 5 rastlin za zgoraj omenjeno površino. (Boljša alternativa po mojem mnenju je zimsko sejanje.) Zelje naj bo pripravljeno za presajanje približno mesec po tem, ko smo posejali mešanico semen opisano v nadaljevanju. Za daljšo sezono zelja se lahko izbere hitre in pozne sorte.
Prvi teden: (na dan zadnje zmrzali - v Sloveniji naj bi bil to 15. maj - jaz štartam že prej in sicer začetek marca): Posej semena redkvice, kopra (Anethum graveolens), pastinaka (Pastinaca sativa), ognjiča, in solate. (opomba; Izberi čim več različnih sort solat. Od ledenke, berivke, kristalke, glavnate itd.)
Prosto sej semena mešano po vsej gredi in sicer vsako vrsto semen posebej, drugače bodo pri sejanju težja semena pristala dlje in potem je možnost, da končajo vse redkvice na eni strani, semena pastinaka pa na drugi. Ko zaključiš naj bo eno seme na približno 2cm ali več. Pokrij semena z malo komposta, ali z grabljami vse skupaj malo vdelaj v zemljo in zalij.
Četrti teden: Nekaj redkvic se lahko že pobere. V nekaj od teh prostorov, ki jih je za sabo pustila redkvica posadi zelje, približno 45 cm narazen.
Šesti teden: Mlada solata je pripravljena za bero. Gosta setev, da okusno mešanico, ko so rastline mlade. Nabiraj cele rastline, tako, da jih spuliš s korenino vred. S tem daš prostor za rast drugim. Z nadaljnjim redčenjem ostala solata zrasla do končne velikosti. Ko je solata večja jo začni rezati in korenine pusti v zemlji.
Pozna pomlad/zgodnje poletje: Ko se zemlja ogreje na približno 15°C, posej nizki fižol v prostor, ki ga je za sabo pustila solata. Če se pojavi več praznih prostorov v zgodnjem poletju, posej ajdo in nabiraj mlade sadike za solato. Naslednja bera je koper in ognjič (užitni cvetovi, ki se lepo podajo v solato). Zgodnje zelje bo tudi počasi na voljo, kasneje v sredini poletja pa še fižol. Pastinak raste počasi in je na voljo v jeseni in pozimi. Ko se pojavljajo prazni prostori v zgodnji jeseni se lahko posadi česen.Nazadnje urejal/a zuf 26 Feb 2016 02:20; skupaj popravljeno 1 krat