Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.

Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)

Drosera - rosika

htf_lover
Prispevkov: 534
Pridružen: To Jun 25, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a htf_lover »

Drosera burmannii
Je majhna rosika, ki je v naravi enoletnica. V zbirkah pa v primernih pogojih živi nekoliko dlje. V naravi raste v JV Aziji in Avstraliji. Spada v skupino tropskih rosik, za katere je značilno, da nimajo rade hladnih temperatur. Po lastnih izkušnjah lahko rečem, da mlade rastline, ki še niso cvetele prenesejo hladne temperature boljše kot odrasle, cvetoče rastline. Mlade rastline so celo preživele nekaj dni pri 5°C, nato sem jih prestavil v terarij in so normalno rasle naprej. Za odrasle pa ne priporočam temperatur nižjih od 15°C.
Ta rosika potrebuje veliko sonca, zato v hiši uspeva le na najbolj sončnih okenskih policah. Odlično uspeva v terarijih, med letom pa tudi zunaj.
Spada k tistim rosikam, ki obvezno potrebujejo hrano za normalen razvoj. Če jih ne hranimo, jih cvetenje pogosto izčrpa in lahko propadejo.
Lahko jo gojimo kot enoletnico in jo spomladi posejemo, jeseni pa shranimo seme. Ker spada k enoletnicam, ima ogromno semen, ki so drobna kot prah.
To je idealna rosika za vsakogar, ki želi imeti rosiko, pri kateri se dlačice hitro premikajo in hkrati ni zahtevna. Daljše dlačice ob robu lista reagirajo na dotik in se v nekaj sekundah ovijejo okoli plena. Je pa hitrost odvisna od vitalnosti rastline.
Ker v naravi raste na velikem območju, se posamezne rastline precej razlikujejo med sabo po velikosti in barvi. Sam gojim v zbirkah najpogostejšo varianto, ki je večinoma zelena in se ji na močnem soncu določene dlačice obarvajo nekoliko rdeče. Obstajajo pa tudi primerki, ki so v celoti rdeči. Cvetovi so večinoma beli, nekatere rastline pa imajo tudi rozaste cvetove.
Gojim jo v mešanici perlita in šote. Brez problema pa raste skoraj v čistem kremenčevem pesku. Lahko postane plevel v zbirkah, vendar ni tako invazivna kot druge vrste. Delno zaradi mnogo krajšega cvetnega stebla, delno tudi zaradi tega, ker ni tako trdoživa, kot na primer D. capensis. Seme brez težav preživi temperature tudi do 0°C.
Razmnožuje se izključno s semeni. Rastlina je samooplodna.
Zahtevnost: 1/5

Sanjarka Ana
Prispevkov: 1193
Pridružen: Ne Jul 07, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a Sanjarka Ana »

Čisto nekaj novega za mene. Hvala za tele predstavitve.
htf_lover
Prispevkov: 534
Pridružen: To Jun 25, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a htf_lover »

Tukaj pa je predstavitev moje prve mesojedke, ki sem jo kupil in uspešno razmožil. Njene potomce pa še sedaj gojim.

Drosera aliciae
V naravi raste v Južni Afriki. Je najbolj razširjena rozetasta rosika v zbirkah. Možno jo je kupiti v vseh vrtnih centrih, kjer prodajajo mesojedke. Uspeva na sončnih okenskih policah v stanovanju, vendar je najlepša zunaj, kjer dobi dnevno več ur direktnega sonca. Takšne rastlino so bolj vitalne in tudi boljše lovke, kot hišne.
Požene zelo visoka cvetna stebla in ima roza cvetove, ki se sami oprašijo in proizvedejo veliko semen. Pogosto se zaseje v lončke ostalih rastlin, vendar sejančki rastejo počasneje kot ostale rosike, zato se jih da lažje kontrolirati.
Ne potrebuje zimskega počitka, vendar preživi temperature do 0°C. Tedaj se ji rast ustavi. Če je prezimimo na hladnem, je potrebno paziti, da jo zalivamo ravno toliko, da je substrat vlažen in da zračna vlaga ni pretirano visoka. Drugače jo lahko napade plesen-botritis, ki se hitro širi z ene rastline na drugo.
Če je med letom gojimo zunaj, jo lahko pozimi premaknemo na sončno okensko polico, kjer preživi do pomladi, ko gre nazaj na letno "rezidenco". Možno je tudi gojenje v terariju.
Najbolj primeren substrat je šota s perlitom/kremenčevim peskom. Živ šotni mah jo večinoma čez čas preraste.
V primeru, da mladi listi in srce rastline počrnijo je za to kriv premoker substrat. To lahko rešimo tako, da manj zalivamo, ali pa rastlino presadimo v višji lonček. Isto se lahko zgodi pri vseh ostalih rozetastih rosikah.
Razmnožujemo jo lahko s semenom, z listnimi potaknjenci, potaknjenci s cvetnih stebel in koreninskimi potaknjenci. Možna je tudi delitev, ker rastline čez čas tvorijo več rastnih vrhov, vendar pazimo, da ima vsak odtrgan del vsaj nekaj korenin. Pri meni se je najbolje obneslo razmnoževanje s semenom. Z listi traja mnogo dlje kot pri ostalih rosikah, da poženejo mlade rastline in ne pridobimo časa v primerjavi s sejančki.

Zahtevnost: 1/5
Uporabniški avatar
muha
Site Admin
Prispevkov: 17322
Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
Kraj: Medvode okolica

Odgovor Napisal/-a muha »

Čudovita! Mogoče si jo celo omislim, čeprav sem bila doslej prepričana, da so tri mesojedke zame več kot dovolj . Ampak tejle rozetasti rosi se bo težko upreti.
htf_lover je napisal/a:

V primeru, da mladi listi in srce rastline počrnijo je za to kriv premoker substrat. To lahko rešimo tako, da manj zalivamo, ali pa rastlino presadimo v višji lonček. Isto se lahko zgodi pri vseh ostalih rozetastih rosikah.


Zelo uporaben podatek! Takihle trpežnih mesojedk sploh ni težko gojiti. Pravilno posadiš, skrbiš, da imajo vlago in pravo lego pa imaš do naslednjega presajanja mir. Na koliko časa jih presajaš? Preverjaš substrat z zobotrebcem ali pa se odločaš na podlagi videza oz. občutka?
htf_lover
Prispevkov: 534
Pridružen: To Jun 25, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a htf_lover »

Z njimi zares ni dosti dela, le ne smeš jih pozabit zalivat. V primeru, da se rosike posušijo pa je potrebno substrat namočiti, ker njihove korenine večinoma preživijo in po par mesecih poženejo mlade rastline s korenin. Preverjeno! Lani sem pozimi pozabil zaliti eno D. binata in ko sem opazil, da ji nekaj manjka se je že v celoti posušila. Substrat sem nato zalil in sem sproti zalival, da je bil vedno vlažen. Po dveh mesecih sem opazil, da mi ponovno raste s substrata. isto se meni dogaja s Drosera nidiformis, ki nima rada visokih temperatur in mi poleti nadzemno propade, jeseni pa ponovno požene s tal.
Presajam pa jih večinoma vsako leto. Lani mi nekaterih ni uspelo presaditi pravi čas in so sedaj že dve leti v istem substratu. Kot zgleda jim zaenkrat še nič ne manjka. Večina jih normalno raste naprej. Naslednjo pomlad pa bom zares vse presadil.
Uporabniški avatar
muha
Site Admin
Prispevkov: 17322
Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
Kraj: Medvode okolica

Odgovor Napisal/-a muha »

Jih ti zalivaš po substratu? Jaz jih v podstavek. Poleti toliko, da je poln (do polovice posode), pozimi pa od rahle vlage do pol centimetra.
htf_lover
Prispevkov: 534
Pridružen: To Jun 25, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a htf_lover »

Jaz zalivam večinoma po substratu in pazim, da ne zmočim listov. Pri visokih lončkih se substrat rad preveč zasuši, če zalivam samo v podstavke. To predvsem mladim rastlinam ne ustreza.
Uporabniški avatar
muha
Site Admin
Prispevkov: 17322
Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
Kraj: Medvode okolica

Odgovor Napisal/-a muha »

Po presajanju rosik mi je ostalo nekaj odvečnih rastlinic, ki bodo šle na kompost. Je kdo slučajno zainteresiran zanje?Nazadnje urejal/a muha 12 Mar 2014 16:38; skupaj popravljeno 1 krat
Uporabniški avatar
Plamenka
Prispevkov: 9598
Pridružen: Pe Maj 31, 2013 2:00 am
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Plamenka »

Za kompost jih je škoda. Jaz bi vzela kakšno, če bom seveda znala ravnati z njo. Embarassed
Uporabniški avatar
muha
Site Admin
Prispevkov: 17322
Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
Kraj: Medvode okolica

Odgovor Napisal/-a muha »

Ne bo problema. Zate jo bom kar posadila, ker ti jo lahko ob prvi priliki osebno izročim. Potem boš pa dve leti le skrbela, da bo imela v podstavku mehko vodo (deževnica, destilirana ali podobna voda brez mineralov).

Še kdo?

Metuljc mogoče - v znanstvene namene ? Wink
Odgovori