Kaki, zlato jabolko - Diospyros kaki

[Seasmoon]

Jaz pa kakijev ne sušim. Ta mehko sorto vedno obiram, ko so kakiji oranžni (nikoli zelene) in pokapam pri peclju z nekaj kapljicami žganja in počakam, da dozorijo. Pol pridejo odlični. Nekaj smo jih že obrali. Ampak ne vse.

[mfranc]

Do kdaj pa zdržijo posušeni kakiji?

Ne dolgo, so preveč slastni. Nekateri "izginejo" že na poti iz sušilnika v kozarčke. Pri nas niso zdržali niti pol leta.

He, he, muha, si me spomnila na desetletja star pogovor s sosedom, druga tema, ampak poanta skoraj slična.
Mu razlagam in bentim kako sem razočaran nad gojenjem bele čebulice, ki mi je vsako leto ušla v cvet. On pa meni momogrede navrže; a res, nam pa nikoli!
Jo prej zmažemo!

No, pa resno: tako shranjeni, kot jih bo imel GrGr, bodo najbrž brez težav dočakali naslednjo jesen (sem hotela napisati: naslednjo letino, a kaj, ko se lahko pripeti, da leto-dve ne bo nič. To je pa že kar dolga doba).

Hmm, ne vem če se lahko sušenje kakija primerja z recimo sušenjem sliv. Že čisto na začetku mojega gojenja kakija, sem razmišljal tudi o sušenju ko bodo kakšni viški. Vendar sem našel tudi opozorila, da se ne sušijo preveč radi. Sam jih lahko primerjam samo z jabolčnimi krhlji, dobil sem jih spomladi od znanca, jih en čas zelo rad zobal (z lepo kislo noto, za delanje sline ki mi manjka) potem pa pozabil na njih. Še vedno so v kuhinjski omari. So pa še vedno enako okusni, ko slučajno naletim na njih.