Seme je zrelo, ko doseže plod končno barvo. Pravo velikost doseže že v zgodnješi fazi.
Kot vemo je kar nekaj čilijev, ki ob različnem stadiju imajo različne barve ploda, čeprav jih jemo lahko tudi v vmesnem.
Recimo Bird`s Eye plod je najprej zelen, nato je črn in na koncu opečnato rdeč. Seme pobiramo iz rdečega.
Jalapeno je najprej zelen in ko je dovolj velik ga že lahko jemo. Nato se zaćne barvati konica in prehaja recimo v rdečo in na koncu je ves rdeč. Zopet pobiramo seme iz rdečega.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Čili - Capiscum
Včasih gojimo čili (papriko) za katerega ne vemo katere vrste je. Določitev je precej zahtevna, saj si moramo natančno ogledati rastlino.
Poleg velikosti rastline, oblike rašče, oblike in barve ploda, barve in oblike lista je najpogostejši način definiranje cveta.
Obstoji tudi poseben ključ, ki ga bom opisal kasneje.
Važna je barva cveta (venčnih listov) ali so enobarvni ali s pikami v rumeni, zeleni,… in tudi barva moškega dela - prašnikov in prašnične niti.
Tipične karakteristike cveta kultiviranega čilija so naslednje:
- C.Annuum ima corollo- venčne liste bele barve brez pik
- C. Baccatum ima corollo- venčne liste bele barve z temno zelenimi ali rjavimi pikami. Prašniki so rumeni ali temni. Rastlina je do 1.5 metra visoka z velikimi temno zelenimi listi
- C.Chinense ima corollo-venčne liste bele ali zelenkaste z vijoličastimi prašniki in prašnična nit je tudi vijolična. Rastlina je 30 cm do 1.5 m visoka z svetlimi do srednje zelenimi velikimi listi, ki so nagubani.
- C.Frutescens ima venčne liste zelenkasto bele brez pik in modrimi prašniki. Plodovi stojijo pokončno in so do 4cm dolgi. Rastlina je grmičaste sorte, višine do 1.2m z ovalnimi listi velikosti do 6cm.
- C.Pubescens ima venčne liste vijolične barve, vijolične prašnike in cvetovi so pokončni. Rastlina jedo 1.2 metra visoka in do 60 cm široka z ovalnimi svetlo do temno zelenimi listi, ki so do 8cm dolgi in kosmati.
Poleg teh kultiviranih čilijev so tudi nekultivirani- divji čiliji. Razlikujejo se predvsem v tem, da so plodovi pri divjih veliko manjši, v večini primerov plodovi rastejo pokončno in so večinoma okrogli- velikosti borovnice ali nekoliko podolgovati velikosti do 2cm. Cvetovi so ponavadi raznih barv, plod pa je za sladokusce nekaj posebnega. Rastlina pa je drobna in manjša.
Ko se enkrat poglobimo v okus čilija-paprike najbrž nikoli več ne bomo jedli tistih ogromnih temno zelenih paprik, ki so čvrste in lepe a vendar čisto brez okusa- vodene in jih je polno po supermarketih.
Tudi za peko ali polnjenje so te popolnoma neuporabne, v solati pa celo lahko grenijo in pokvarijo doživetje v solatnem krožniku.
Tako, kot pri paradižnikih je okus, kot tudi vonj najpomembnejši pri čilijih-paprikah (poleg dodatne ostrine) za nas vrtičkarje.
Ni vse v velikosti ploda. Manjši plod je ponavadi boljšega okusa - so pa tudi izjeme.
Poleg velikosti rastline, oblike rašče, oblike in barve ploda, barve in oblike lista je najpogostejši način definiranje cveta.
Obstoji tudi poseben ključ, ki ga bom opisal kasneje.
Važna je barva cveta (venčnih listov) ali so enobarvni ali s pikami v rumeni, zeleni,… in tudi barva moškega dela - prašnikov in prašnične niti.
Tipične karakteristike cveta kultiviranega čilija so naslednje:
- C.Annuum ima corollo- venčne liste bele barve brez pik
- C. Baccatum ima corollo- venčne liste bele barve z temno zelenimi ali rjavimi pikami. Prašniki so rumeni ali temni. Rastlina je do 1.5 metra visoka z velikimi temno zelenimi listi
- C.Chinense ima corollo-venčne liste bele ali zelenkaste z vijoličastimi prašniki in prašnična nit je tudi vijolična. Rastlina je 30 cm do 1.5 m visoka z svetlimi do srednje zelenimi velikimi listi, ki so nagubani.
- C.Frutescens ima venčne liste zelenkasto bele brez pik in modrimi prašniki. Plodovi stojijo pokončno in so do 4cm dolgi. Rastlina je grmičaste sorte, višine do 1.2m z ovalnimi listi velikosti do 6cm.
- C.Pubescens ima venčne liste vijolične barve, vijolične prašnike in cvetovi so pokončni. Rastlina jedo 1.2 metra visoka in do 60 cm široka z ovalnimi svetlo do temno zelenimi listi, ki so do 8cm dolgi in kosmati.
Poleg teh kultiviranih čilijev so tudi nekultivirani- divji čiliji. Razlikujejo se predvsem v tem, da so plodovi pri divjih veliko manjši, v večini primerov plodovi rastejo pokončno in so večinoma okrogli- velikosti borovnice ali nekoliko podolgovati velikosti do 2cm. Cvetovi so ponavadi raznih barv, plod pa je za sladokusce nekaj posebnega. Rastlina pa je drobna in manjša.
Ko se enkrat poglobimo v okus čilija-paprike najbrž nikoli več ne bomo jedli tistih ogromnih temno zelenih paprik, ki so čvrste in lepe a vendar čisto brez okusa- vodene in jih je polno po supermarketih.
Tudi za peko ali polnjenje so te popolnoma neuporabne, v solati pa celo lahko grenijo in pokvarijo doživetje v solatnem krožniku.
Tako, kot pri paradižnikih je okus, kot tudi vonj najpomembnejši pri čilijih-paprikah (poleg dodatne ostrine) za nas vrtičkarje.
Ni vse v velikosti ploda. Manjši plod je ponavadi boljšega okusa - so pa tudi izjeme.
Krasno labia - super, super 
Moj predlog je, da bi bilo tole podučevanje o čilijih posebna tema, ali pa vsaj na začetku te teme, da ni treba kasneje vso temo prečesavat, da tole najdeš !
Labia hvala za tvoj trud !
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
Moj predlog je, da bi bilo tole podučevanje o čilijih posebna tema, ali pa vsaj na začetku te teme, da ni treba kasneje vso temo prečesavat, da tole najdeš !
Labia hvala za tvoj trud !
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
Prezimitev čilija- paprike.
V nasprotju z nekaterimi, ki so mislili, da se da prezimiti samo določene vrste je dokazano, da se da v naših pogojih prezimiti VSE vrste čilija -paprike. Je kar nekaj primerov, ko imajo gojitelji tudi po 15 let stare rastline.
Bistvo je, da ne zmrznemo rastline. Najbolje prezimi pri 10 stopinjah celzija. Takrat preide rastlina v fazo mirovanja. Pri tem je važno, da odstranimo vse plodove.
Če ima rastlina zrele plodove si misli, da je zaključila s sezono. Ko odstranimo zrele plodove bodo dozoreli tudi preostali. Ko bomo pobrali vse bo rastlina začela ponovno cveteti in bo prešla zopet v fazo rasti in cvetenja. Vse to je zaradi hormonov v rastlini.
Če je na nekoliko toplejšem do 15 stopinj- potem rabi tudi več svetlobe in lahko raste upočasnjeno do pomladi- ob tem rabi tudi nekaj več vlage.
V jeseni ,če ostanejo zreli plodovi na rastlini bo mislila, da je opravila nalogo in bo pozimi odmrla.
Pomembno je da pri prezimovanju ne zalivamo preveč. Če rastlina začne ponovno cveteti lahko odvrže vso cvetje. To je slabo če želimo zgodnje plodove ( v pomladi).
Glavni razlog odpadanja cvetov je nizka zračna vlaga. Ko se cvetovi odpro jih potresajmo.
Drugo kar je pomembno je da spomladi zelo počasi pričnemo rastlino navajati na več svetlobe in višje temperature. Ob tem zelo pomalem pričnemo, ob rasti listov, zalivati .
Ko se rastlina malo opomore jo presadimo v bogato zemljo , na dnu pa mora biti zelo odcedno- najbolje pesek ali prod.
Nekateri rastlino v jeseni porežejo nazaj tudi na 10 cm. Ni pa to nujno.
Gre bolj za velikost rastline in prostor, ki ga imamo na razpolago. Nekaj obrezovanja pa ji le privoščimo, še posebno, če gre na nižje temperature.
Vsako naslednje leto je prezimovanje lažje, saj steblo že oleseni, koreninski sistem pa je bogat in spomladi imamo močno rast.
Znano je da rastlina bolje rodi drugo leto.
Tukaj pa še ena fotografija mojega prezimljenega čilija (Jalapeno).
Dobro se vidi, da ima že kup plodov in nekaj cvetov. Tudi, da je steblo olesenelo in v bistvu ne rabi več opore. Sam ga nisem porezal nizko, ker sem želel narediti drevesno obliko.
V nasprotju z nekaterimi, ki so mislili, da se da prezimiti samo določene vrste je dokazano, da se da v naših pogojih prezimiti VSE vrste čilija -paprike. Je kar nekaj primerov, ko imajo gojitelji tudi po 15 let stare rastline.
Bistvo je, da ne zmrznemo rastline. Najbolje prezimi pri 10 stopinjah celzija. Takrat preide rastlina v fazo mirovanja. Pri tem je važno, da odstranimo vse plodove.
Če ima rastlina zrele plodove si misli, da je zaključila s sezono. Ko odstranimo zrele plodove bodo dozoreli tudi preostali. Ko bomo pobrali vse bo rastlina začela ponovno cveteti in bo prešla zopet v fazo rasti in cvetenja. Vse to je zaradi hormonov v rastlini.
Če je na nekoliko toplejšem do 15 stopinj- potem rabi tudi več svetlobe in lahko raste upočasnjeno do pomladi- ob tem rabi tudi nekaj več vlage.
V jeseni ,če ostanejo zreli plodovi na rastlini bo mislila, da je opravila nalogo in bo pozimi odmrla.
Pomembno je da pri prezimovanju ne zalivamo preveč. Če rastlina začne ponovno cveteti lahko odvrže vso cvetje. To je slabo če želimo zgodnje plodove ( v pomladi).
Glavni razlog odpadanja cvetov je nizka zračna vlaga. Ko se cvetovi odpro jih potresajmo.
Drugo kar je pomembno je da spomladi zelo počasi pričnemo rastlino navajati na več svetlobe in višje temperature. Ob tem zelo pomalem pričnemo, ob rasti listov, zalivati .
Ko se rastlina malo opomore jo presadimo v bogato zemljo , na dnu pa mora biti zelo odcedno- najbolje pesek ali prod.
Nekateri rastlino v jeseni porežejo nazaj tudi na 10 cm. Ni pa to nujno.
Gre bolj za velikost rastline in prostor, ki ga imamo na razpolago. Nekaj obrezovanja pa ji le privoščimo, še posebno, če gre na nižje temperature.
Vsako naslednje leto je prezimovanje lažje, saj steblo že oleseni, koreninski sistem pa je bogat in spomladi imamo močno rast.
Znano je da rastlina bolje rodi drugo leto.
Tukaj pa še ena fotografija mojega prezimljenega čilija (Jalapeno).
Dobro se vidi, da ima že kup plodov in nekaj cvetov. Tudi, da je steblo olesenelo in v bistvu ne rabi več opore. Sam ga nisem porezal nizko, ker sem želel narediti drevesno obliko.
Cvetovi odpadajo v večini primerov zato, ker niso oplojeni.
Lahko pa seveda odpadajo tudi iz drugih razlogov. Naprimer, nenaden hud mraz ali suha zemlja in se rastlina suši, ali kakšen hud stres-šok : temperatura, vlaga, kuhanje lonca....
Če pa odpadajo že oplojeni je razlog v bistvu enak, lahko pa dodamo še slabo prehranjenost in rastlina odvrže odvečne plodove, ker jih ne more prehraniti in se usmeri v samopreživetje.
Odpadanje plodičev velja v večini primerov pri obilici cvetov in plodov v začetnem stadiju.
Kasneje, ko so plodovi večji seveda ne odpadajo.
Kot vemo ima rastlina istočasno cvet, majhne plodiče in večje -lahko tudi skoraj zrele plodove.
Bolj, ko jo bomo obirali bolj bo producirala nove plodove.
Takoj, ko je plod zrel ga oberimo. Lahko tudi obiramo, ko še nima končne barve. Le za spravljanje semena je potrebno počakati do zaključene barve. Seveda seme spravljamo iz najlepšega ploda.
Lahko pa seveda odpadajo tudi iz drugih razlogov. Naprimer, nenaden hud mraz ali suha zemlja in se rastlina suši, ali kakšen hud stres-šok : temperatura, vlaga, kuhanje lonca....
Če pa odpadajo že oplojeni je razlog v bistvu enak, lahko pa dodamo še slabo prehranjenost in rastlina odvrže odvečne plodove, ker jih ne more prehraniti in se usmeri v samopreživetje.
Odpadanje plodičev velja v večini primerov pri obilici cvetov in plodov v začetnem stadiju.
Kasneje, ko so plodovi večji seveda ne odpadajo.
Kot vemo ima rastlina istočasno cvet, majhne plodiče in večje -lahko tudi skoraj zrele plodove.
Bolj, ko jo bomo obirali bolj bo producirala nove plodove.
Takoj, ko je plod zrel ga oberimo. Lahko tudi obiramo, ko še nima končne barve. Le za spravljanje semena je potrebno počakati do zaključene barve. Seveda seme spravljamo iz najlepšega ploda.
Veš, ko sem to objavil, sem imel v mislih prav to, da bi od tega imel še kdo drug.
Želel pa sem preveriti imena posameznih sort, da bi jih lahko zabeležil kot prave in jih kasneje uporabljal.
Ne se mi smejati, toda, onega, debelega rdečega, ne upam poizkusiti...kaj pa če je res tako goreč...._________________Viktorh
Želel pa sem preveriti imena posameznih sort, da bi jih lahko zabeležil kot prave in jih kasneje uporabljal.
Ne se mi smejati, toda, onega, debelega rdečega, ne upam poizkusiti...kaj pa če je res tako goreč...._________________Viktorh