Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Althaea officinalis - navadni slez, ajbiš
Po moje je za kopanje korenin krepko prezgodaj, saj so rastline še v vegetativni fazi, zdaj sploh, ko so nehale vveteti in semeniti, spravljajo rezervne snovi v korenine. Izkoplji jih, če že, precej pozno jeseni (kar je lažje kot spomaldi, ker jih lažje najdeš).
Korenine se opere, osuši, lahko razreže in posuši na toplem, lahko tuzdi v sušilniku za sadje. V lekarnah pridajajo na majhne koščke narezane, če me spomin ne vara, brez skorje. Iz njih se pripravlja "čaj" tako, da se prelijejo z mrzlo ali mlačno vodo, pustijo nekja ur, lahko čez noč in potem segrejemo tekočino, ki je rahlo sluzava, do mlačnega. Malo osladimo z medom in pijemo po požirkih. (moja nečakinja je, ko je bila stara okoli 6 let, vedno rekla temu čaju sluzov (ne slezov) čaj.
Jaz sem pa vsega mojega porezala nekje 40 cm od tal, da, če bo le kaj dežja, zrastejo stranski poganjki, da potem poberem še te liste. Suhe liste, ko jih potrebujem (ali na zalogo za kratek čas) zmanem, da razpadejo v drobir, dodam suhe cvetove in iz tega kuham "čaj" tako, da naredim poparek, vendar ne z vrelo vodo, ampak jo malo ohladim, nekje na 80 stopinj. N Drogo pustim namakati kake 20 minut ali več. Z malo dodanega medu je prav priuejten čaj, dober tudi mlečan. Se obnese poleti, ko ni problema, če se segreje, je vseeno okusna pijača.
Še to, nabrala sem veliko semena, na jesenskem srečanju ga lahko dobite (ali pa kako drugače, seveda, če vas tja ne bo). Rastlina je tudi lepa, mirno jo lahko sadimo na okrasne grede za ozadje, saj zraste do metra in pol, v nekaj letih naredi res lep grm.Nazadnje urejal/a metuljc 22 Avg 2013 22:43; skupaj popravljeno 1 krat
Korenine se opere, osuši, lahko razreže in posuši na toplem, lahko tuzdi v sušilniku za sadje. V lekarnah pridajajo na majhne koščke narezane, če me spomin ne vara, brez skorje. Iz njih se pripravlja "čaj" tako, da se prelijejo z mrzlo ali mlačno vodo, pustijo nekja ur, lahko čez noč in potem segrejemo tekočino, ki je rahlo sluzava, do mlačnega. Malo osladimo z medom in pijemo po požirkih. (moja nečakinja je, ko je bila stara okoli 6 let, vedno rekla temu čaju sluzov (ne slezov) čaj.
Jaz sem pa vsega mojega porezala nekje 40 cm od tal, da, če bo le kaj dežja, zrastejo stranski poganjki, da potem poberem še te liste. Suhe liste, ko jih potrebujem (ali na zalogo za kratek čas) zmanem, da razpadejo v drobir, dodam suhe cvetove in iz tega kuham "čaj" tako, da naredim poparek, vendar ne z vrelo vodo, ampak jo malo ohladim, nekje na 80 stopinj. N Drogo pustim namakati kake 20 minut ali več. Z malo dodanega medu je prav priuejten čaj, dober tudi mlečan. Se obnese poleti, ko ni problema, če se segreje, je vseeno okusna pijača.
Še to, nabrala sem veliko semena, na jesenskem srečanju ga lahko dobite (ali pa kako drugače, seveda, če vas tja ne bo). Rastlina je tudi lepa, mirno jo lahko sadimo na okrasne grede za ozadje, saj zraste do metra in pol, v nekaj letih naredi res lep grm.Nazadnje urejal/a metuljc 22 Avg 2013 22:43; skupaj popravljeno 1 krat
ciklama je napisal/a: |
Tudi jaz imam ajbiš, če ga kdo želi naj sporoči. |
Živjo,
ali mogoče kdo ime še kakšno sadiko ajbiša? Če ga mogoče kdo ima in lahko pogreši kakšno sadiko, se res priporočam in prosim za sadiko ali semena. Trenutno ajbiša ne najdem v prodaji, niti semen. Mogoče lahko tudi zamenjam za kakšno drugo sadiko ali semena ...
Lep pozdrav
Metuljčka, skoraj soimenjakinja, v svoj profil najprej vpiši, kje si doma, da ti ne bo nekdo z drugega konca Slovenije ponujal sadike, tvoj sosed pa bo ostal tiho.
Sicer pa ti lahko dam kakšno korenino, tudi seme, ko bo. Zdaj ni ravno čas za presajanje, lahko pa vseeno poskusiva, saj se sejejo po celem vrtu.
Sicer pa ti lahko dam kakšno korenino, tudi seme, ko bo. Zdaj ni ravno čas za presajanje, lahko pa vseeno poskusiva, saj se sejejo po celem vrtu.
Pred časom sem brskal o slezu in je baje dober tudi za na kožo, če je vneta; pa v primeru nevrodermatitisa, pa če se delajo kaki ognojki, da prej dozorijo. (tako piše Katja Galle-Toplak v knjigi zdravilne rstline na Slovenskem, v stari izdaji)
Kot zanimivost pa - iz korenine sleza so baje že stari Egipčani pripravljali sladico. Koščke korenine so z vodo in sladkorje kuhali, dokler ni postala zmes malce gosta. Skozi stoletja so to sladico dopolnjevali, spreminjali, tako glede sestavin kot glede postopkov; no in ta zadnja verzija so sodobni marshmallow-i (angleško je namreč slez marshmallow). Saj veste, tisti penasti sam sladkor in voda, ki jih v filmih taborniki pogosti pečejo na ognju.
Zanimivo branje: Marshamllow na Wikipedii
Kot zanimivost pa - iz korenine sleza so baje že stari Egipčani pripravljali sladico. Koščke korenine so z vodo in sladkorje kuhali, dokler ni postala zmes malce gosta. Skozi stoletja so to sladico dopolnjevali, spreminjali, tako glede sestavin kot glede postopkov; no in ta zadnja verzija so sodobni marshmallow-i (angleško je namreč slez marshmallow). Saj veste, tisti penasti sam sladkor in voda, ki jih v filmih taborniki pogosti pečejo na ognju.
Zanimivo branje: Marshamllow na Wikipedii